Gradbena industrija po Svetu, Evropi in tudi sosednji Avstriji je trenutno v fazi razcveta. Temu primerno je tudi povpraševanje po vseh materialih v gradbeni industriji zelo veliko. Skladno s tem tudi povpraševanje po žaganem lesu in po hlodovini smreke ter jelke. Cene hlodovine so se zato še zvišale in po nekaterih predelih Avstrije so najbolj prodajani sortimenti iglavcev dosegli ceno 150 evrov za m3, celo cene lubadaric so že presegle 100 evrov za m3. V Sloveniji se cene iglavcev na kamionski cesti gibljejo med 100 in 125 evri za m3. Zrasla je tudi cena brusnega lesa, cena sortimentov namenjenih celulozi pa ostaja stabilna nekje med 24 in 30 evri za m3. Glede na preteklo povečano sečnjo  zaradi potreb gradbene industrije se je namreč na skladiščih po Evropi nabralo tudi precej zalog lesa slabše kvalitete za papirno, celulozno in kartonsko industrijo. Ker povpraševanje po žaganem lesu še vedno narašča, žage, če le imajo dovolj hlodovine na razpolago, žagajo s polnimi zmogljivostmi. Posledično pa je na trgu že v tem trenutku preveč žagarskih ostankov, sekancev in žagovine.

Povpraševanje po hlodovini iglavcev je še vedno bistveno večje od ponudbe, zato odkupne cene še kar rastejo. Nihče ne ve, kdaj in na kateri višini se bo to ustavilo.

Sredi junija je preko video konference potekala generalna skupščina članov EPAL((Eupean Pallet Association/ Evropskega združenja proizvajalcev palet).  V okviru obravnavane teme o pomanjkanju lesa in podražitvah le-tega v Evropi je nacionalni komite EPAL France v okviru Francoske lesne federacije predstavil peticijo za ustavitev izvoza hlodovine izven Evrope. Peticijo je v Franciji podpisalo preko 9.000 lesnopredelovalnih podjetij. Podpis peticije pa je prerastel v vse evropskega. Pomanjkanje lesa na trgu EU je vse bolj pereče in če se bo to nadaljevalo bodo posledice občutila vsa povezana področja lesne industrije (industrijski in obrtni obrati, gradbeništvo in logistični sektor). »Krize preskrbe industrijskih žag v tolikšnem obsegu še nikoli ni bilo in izhajati moramo iz dejstva, da se bo situacija v prihodnje še nadalje zaostrila« pravijo podpisniki peticije »Ustavite masivni in intenzivni izvoz hlodovine!«

Proti izvozu lesa iz EU na Kitajsko

»Jasno si moramo predočiti, da je obstoj žag v Evropi ogrožena, če ne bomo poskrbeli za to, da se masivne prodaje lesa izvenevropskim državam zaustavijo. V teku leta 2020 je bilo izvenevropskim državam prodano 17 milijonov hlodov iglavcev, kar je povečanje za 100 % v primerjavi z letom 2019. V zadnjih šestih mesecih se je volumen še podvojil. Enako velja že leta za hlodovino bukve in hrasta. Ves kakovosten les je zaradi tega razvoja prizadet, celo sam vlakninski les se izvaža v kompletnih ladijskih pošiljkah. Zaradi močno povečanega povpraševanja na svetovnih trgih prihaja do ozkih grl preskrbe v vseh gospodarskih vejah. Toda industrijske žage v Evrope so edine, ki so v stanju preskrbovati evropski trg gospodarno in trajnostno. Ali se nismo ničesar naučili iz problemov nabave zaščitnih mask in pri proizvodnji cepiv? Odločitev Rusije o razglasitvi prepovedi izvoza hlodovine ter strategija Kitajske za zavarovanje surovin bodo pripeljali do tega, da bodo kupci iz izvenevropskih držav stopnjevali in povečali svoje nakupne volumne še za desetkrat – in bodo ob tem izkoristili pasivno držo in vedenje evropskih vlad in bodo brezobzirno plenili naše resurse. Toda naša podjetja v lesno predelovalni industriji te resurse potrebujejo v svojih obratih, da bodo lahko pokrivali povpraševanje v Evropi.« pravi peticija in dodaja: »V tem času trpijo vse panoge zaradi pomanjkanja lesa, in težave s preskrbovanjem je čutiti na vseh trgih, tudi pri mizarjih, tesarjih in v industriji – kajti ta podjetja ne morejo kupovati lesa na mednarodnih trgih. Tudi sektor logistike je ogrožen, če kmalu ne bo na razpolago les za preskrbovalne verige – embalaža, transport, itd., ker proizvajalci palet lesa ne bodo mogli več kupovati na lokalnih trgih.«

Bo lesnopredelovalna industrija v Evropi propadla

Kot je še zapisano v peticiji, ki so jo zainteresirani podpisovali do 30. junija, je trenutna situacija v EU popolnoma absurdna tako v ekonomskem smislu kot tudi glede zaščite podnebja. Industrijska podjetja v Evropi ne bodo mogla izvesti ne investicij in ne modernizacij, če ne bo zagotovljena preskrba s surovinami. Evropa je ena od zadnjih regij na svetu, ki še nima nobene strategije za izkoriščanje resursov. Pri tem pa so ravno lesnopredelovalna podjetja tista, ki ustrezajo in zadostijo zahtevam moderne, odgovorne in trajnostno naravnane Evrope. Oblasti EU-držav članic in evropske inštitucije pa so v zadnjih 10 letih stale križem rok in dopustile, da se je ta toksična oblika trgovanja širila in začela prevladovati. »Sedaj stojimo na robu prepada!« pravi Peticija proti izvozu hlodovine iz EU in dodaja: »V kolikor se bo naš les še nadalje izvažal v tem obsegu, ne da bi določili in zagotovili strateško prioriteto preskrbe domačih obratov, tvegamo da:  Ne bomo mogli sami pokriti potreb lesne industrije;  Bomo panogo, ki ustvarja delovna mesta uničili; Bodo obrtna podjetja, gradbeništvo in sektor logistike zašli v težave; Ne bomo mogli uresničiti naše ambiciozne cilje zaščite podnebja; Bo delo naših prednikov uničeno in svojim otrokom ne bomo mogli več nuditi bodočnosti.«

V Sloveniji akutni problem izvoz hlodovine na kitajsko tržišče

Podpisu peticije »Ustavite masivni in intenzivni izvoz hlodovine!« so se priključila tudi slovenska podjetja, kajti tudi v Sloveniji situacija ni nič drugačna kot v preostali EU. Po poročanju Slovenskega lesnega združenja SLOLES je ob izjemnem pomanjkanju hlodovine nekaj slovenskih žagarskih obratov že zaustavilo žage. Ivan Brecl, ustanovitelj in lastnik podjetja AIDA z Vranskega, ki se že trideset let ukvarja s predelavo in termično obdelavo hrastovega lesa pa je že pred časom predsedniku vlade Janezu Janši, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku, ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku in direktorju direktorata za lesarstvo Danilu Antonu Rancu poslal poziv k zaustavitvi izvoza hlodovine v tretje države.  Kot v svojem pismu pravi Brecl ima njegovo podjetje okrog 40 zaposlenih in deluje na Evropskem tržišču. »Glede na dolgoletne izkušnje v tej branži ugotavljamo, da je v Sloveniji akutni problem izvoz hlodovine hrasta na kitajsko tržišče,« pravi Brecel in dodaja: » V Sloveniji so si Kitajci organizirali zbirališča na železniški postaji Celje, Maribor in še drugod. Vsakodnevno polnijo vagone hlodovine, kvalitetnega slovenskega lesa: hrast, jesen, bukev. Kot dolgoletni predelovalec lesa imam občutek, da bodo Kitajci izropali slovenske gozdove kvalitetne surovine listavcev, kot so nekoč porasel Kras z bogatimi hrastovimi gozdovi za graditev Benetk. Benetke imajo še danes koristi v turizmu, nam pa je ostalo kraško grmičevje in kamenje. Če pogledamo velesilo Kitajsko z veličino Benetk, vidimo, da se v Sloveniji v roku pet let pričakuje katastrofa v gozdarstvu in lesni industriji. Prosim politiko v Republiki Sloveniji, da nemudoma prepove izvoz hlodovine v tretje države, Evropska unija pa nam je dobrodošla, saj smo del nje. Ne morem razumeti obiska g. Židana pred leti na Kitajskem glede izvoza hlodovine. Ob prihodu v Slovenijo se je javno pohvalil, da bomo izvažali hlodovino na Kitajsko, kot da smo neka nerazvita država, ki izvaža surovino, namesto, da bi doma predelali hlodovino, zaposlili ljudi in ustvarili dodano vrednost doma na svoji surovini z našimi zaposlenimi. Malo za informacijo: večina držav na svetu ne izvaža hlodovine ( Rusija, Ukrajina i.t.d.) S takojšnjo prepovedjo izvoza hlodovine v tretje države bomo obogatili slovensko predelovalno industrijo, ki je bila nekoč zelo pomembna za slovensko gospodarstvo. V Sloveniji je nujno takoj omogočiti dotok surovine do predelovalcev z dolgoročnimi pogodbami (5-12 let) iz državnih gozdov. Bom navedel primer: Naše podjetje sodeluje z nemškim podjetjem REINLEIN GmbH dolga leta. Ob obisku direktorja,  lastnika podjetja, ki je približno štirikrat večje od našega, Nemčija pa ima približno 50% državnih gozdov. To podjetje ima 12 letno pogodbo z državnimi gozdovi v kateri so določene količine, cene, plačilni pogoji na 60 dni. In zato v Nemčiji niso problem naložbe, razvoj, planiranje,… Spoštovani, vzemite ta dopis kot politiki, ki imate možnost regulative narediti Slovenijo prijazno Slovencem in Evropejcem in ne dopuščajte, da smo tako revni, da izvažamo golo surovino v tretje države. Slovenci si zaslužimo razvito državo v Evropski uniji, kamor tudi spadamo s svojo kulturo že stoletja.«

Hlodovina, ki jo letno povprečno preproda trgovec s tremi zaposlenimi bi lahko nudila redno zaposlitev vsaj 40 delavcem in državi prinesla nekajkrat več prihodka iz naslova DDV.

Kot nam je po telefonu povedal Brecl je njegovo podjetje nekdaj iz državnih gozdov (v času koncesionarjev) odkupilo med 5 in 6 tisoč m3 hlodovine hrasta, v zadnjih letih pa ga iz državnih gozdov lahko odkupijo le okrog 150 m3. Zato so v celoti odvisni od hlodovine odkupljene od zasebnih lastnikov gozdov.  Brecl nam je na vpogled poslal tudi odgovor na svoje pismo pristojnim. Napisali in podpisali so ga na Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa si zaradi splošnosti, dolgoveznosti, zastarelih podatkov in brez vsaj nakazane rešitve javne objave niti ne zasluži. Očitno tudi naše inštitucije, nenazadnje tudi oblast, stojijo križem rok in zaslepljeni z našo gozdnatostjo (ki v EU predstavlja manj kot 1% lesne zaloge) dopuščajo odliv doma prepotrebne surovine in s tem siromašenje če ne celo uničevanje slovenske lesne industrije. Dobesedno plenjenje slovenskih gozdov pa tudi ni v korist lastnikom gozdov, saj si največji kos pogače od izkupička odrežejo preprodajalci hlodovine. Nekateri od teh so šli tako daleč, da ne mobilizirajo le slovenske hlodovine za Kitajce, ampak celo uvažajo hlodovino iz držav za našo severno mejo in jo preprodajajo Kitajcem. Ob vsem tem tranzitu lesa pa so slovenske žage praktično brez surovine.

INFORMATIVNE CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV

na kamionski cesti v evrih za m3