V okviru Poletne muzejske noči je v soboto, 19. junija 2021, v Muzeju Špital v Gornji Radgoni potekalo odprtje razstave 130 let pomurskih železnic. Slovesnost je potekala v dvorani Špitala, sama razstava pa na razstavnem prostoru na podstrešju Špitala. Udeležence razstave, ki sta jo organizirala Pomurski muzej Murska Sobota in Kultprotur Gornja Radgona, je najprej pozdravila direktorica Kultprotur Tatjana Kotnik Kraba, ki se je Pomurskem muzeju in direktorici muzeja Metki Fujs zahvalila za gradivo in postavitev razstave. O pomenu razstave, ki je bila v večjem obsegu pripravljena v Pomurskem Muzeju, v Radgoni pa v manjšem obsegu, je spregovorila Metka Fujs. Kot je povedala, je pripeljana železnica v Pomurje veliko prispevala h gospodarskem razvoju teh krajev, zlasti v večjih krajih, kot so Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Vsi našteti kraji so v določenem času bili z železnico mednarodno povezani. O zgodovinskem razvoju železnic v Pomurju je spregovoril tvorec razstave, kustos v Pomurskem muzeju, mag. Jurij Štesl. V drugi polovici 19. stoletja je bila železnica na parni pogon najsodobnejša in nepogrešljiva oblika prometa. Tako je tudi Pomurje bilo deležno razvoja. Kot prvo so 15. oktobra 1890 odprli progo Gornja Radgona–Ljutomer ter železniško progo skozi Lendavo. Železniško omrežje v Pomurju je dobilo sedanjo obliko z odprtjem železniške proge Murska Sobota–Ljutomer–Ormož 22. novembra 1924. leta. Od tod se proga nadaljuje proti Hodošu in Madžarski. Kot je zapisno v zloženki, ki so jo izdali ob postavitvi razstave, so se za gostovanje razstave v Gornji Radgoni odločili zato, da počastijo 30. obletnico dogodkov ob osamosvajanju Slovenije v juniju 1991.

Naj kot zanimivost omenimo, da je bila proga Gornja Radgona–Ljutomer zgrajena v šestih mesecih. V mestu, tedaj je bila Radgona trg, pa stoji ena najlepših železniških postaj v Pomurju. Postajno poslopje, zgrajeno na temeljih, ki stojijo na lesenih pilotih, zabitih v zemljo, je spomeniško zaščiteno in lepo obnovljeno. Zadnji potniki so šli skozi postajo leta 1968, ko je bil ukinjen potniški promet. Nekaj časa je s pomočjo železnice vlak pripeljal tudi obiskovalce Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Sloviti potniški konvoj pa je iz Gornje Radgona v Maribor peljal obiskovalce, ki so se v Dvorani Tabor v Mariboru udeležili praznovanja 90-letnice rojaka dr. Antona Trstenjaka. Še eno zanimivost z odprtja železniške proge Gornja Radgona–Ljutomer je vredno omeniti. Tedaj sta ob progi, takoj za krajem, tedaj imenovanem Slatina Radenci, bila dva kraja, Hrastje in Mota. Ob postavitvi železniške postaje za ta dva kraja so uredili železniško postajo, ki so ji dali ime Hrastje – Mota. Tedaj so organi tedanje oblasti oba kraja Hrastje in Mota združili v ime Hrastje – Mota. Zanimivo razstavo si bo mogoče ogledati ob vsakem obisku Muzeja vse do novega leta.

Ludvik Kramberger