»Cene iglavcev še kar letijo v nebo. To je posledica pomanjkanja surovine na tržišču in ″neuradno″ tekmovanja in celo revanšizma med avstrijskimi in nemškimi odkupovalci in predelovalci lesa. Vsled tega prihaja do razmer, ki vladajo na našem trgu,« pravi eden od večjih slovenskih odkupovalcev gozdnih lesnih sortimentov. »Iglavci takšnih odkupnih cen verjetno niso dosegali že kar nekaj desetletij,« pa pravi odkupovalec iz Gorenjske.

Značilnost letošnjega poletja pa je povpraševanje po bukovi in hrastovi hlodovini med poletno sezono. Na to ima odločilen vpliv kitajski lesnopredelovalni trg, ki okreva po pandemiji in je nenasiten. Cene drv za mehansko predelavo (iverne plošče in sekanci) so se za spoznanje zvišale, vendar še zdaleč ne dosegajo cen pred leti. Posebnost letošnjega leta glede na prejšnja je tudi vse pogostejše spreminjanje cen – v preteklosti so se te spreminjale kvartalno.

V Avstriji veliko povpraševanje po hlodovini iglavcev

V sosednji Avstriji je povpraševanje po hlodovini iglavcev izjemno veliko in žage trenutno v celoti odkupujejo tudi poškodovan les. Cene še vedno naraščajo, spodnja vrednost cenovnega razpona pa je po vsej Avstriji dosegla ali presegla mejo 100 evrov za kubični meter. Zgornja meja pa se konča pri okrog 150 evrih za kubični meter pri kakovosti ABC.

Glede na veliko povpraševanje po smreki in jelki se tudi cena bora še naprej izboljšuje, podobno je tudi s cenami macesna.

Industrija papirja, celuloze in kartona je še vedno (predvsem zaradi ponovnega izbruha podlubnikov) zelo dobro založena z industrijskim lesom. Posledično so cene tovrstnega lesa na precej podpovprečni ravni. Izvoz lesa v Slovenijo in Romunijo pa naj bi tamkajšnje razmere olajšal.

Podobno kot pri nas pa je tudi v Avstriji na območjih, kjer prevladujejo lastniki gozdov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, sečnja osredotočena predvsem na sanitarni posek.

Po podatkih avstrijskega zveznega statističnega urada se je cena hlodovine iglavcev za žago v obdobju enega leta povečala za okrog 43 odstotkov. Cene industrijskega lesa (celulozni in brusni les) so se v istem obdobju znižale za 2,5 odstotka, cena lesa za drva pa je v zadnjem letu zrasla za 1,5 odstotka.

Stanje v EU

Od leta 2015 naprej je bilo v Nemčiji, Avstriji in na Češkem zaradi izbruha podlubnikov posekanih okrog 369 milijonov kubičnih metrov lesa. Posledično so se cene smrekovih hlodov in tudi borovcev do lanskega poletja 2020 znižale na najnižjo raven. Zahvaljujoč izrednemu povpraševanju po lesnih izdelkih pa so se cene hlodovine v dvanajstih mesecih spet zvišale za 50 evrov/m3, in kot kaže, se bodo še dvigale. V prihodnjih letih se po napovedih analitikov pričakuje močno povpraševanje po žaganem lesu. Omejena ponudba žaganega lesa je povzročila začasne visoke dvige cen, ki so bili spomladi rekordno visoki, v začetku poletja pa je bilo že občutno upadanje.

Višji dobički, kar je tudi jedro spora med prodajalci hlodovine in predelovalno industrijo, omogočajo lastnikom žag velike naložbe v nove žage in v povečanje zmogljivosti. To pa nujno vodi v večje povpraševanje po hlodovini, predvsem iglavcev.

Napovedi kažejo, da se bo razpoložljivost smreke zmanjšala (doslej najpomembnejše drevesne vrste) in pričakuje se njeno pomanjkanje. Trgu hlodovine pa bodo v prihodnje skoraj zagotovo diktirali prodajalci in ne predelovalna industrija, kot je to veljalo doslej. Glede na pričakovano povečanje kitajskega povpraševanja ter ruske prepovedi izvoza hlodovine in v določenem obsegu (glede na kakovost) tudi žaganega lesa obstaja tveganje strukturnega pomanjkanja okroglega lesa v mnogih evropskih državah. V prihodnjih letih se ob tem pričakuje veliko povpraševanje po lesnih izdelkih. Veliko mero nejasnosti pa v tem trenutku na trg z lesom prinašajo tudi nova gozdarska strategija EU, revizija ciljev za področje rabe zemljišč in gozdarstvo in revizija direktive o obnovljivih virih energije.

Veliki igralci na lesnem trgu

Večji kitajski uvozniki žaganega lesa so zaradi zniževanja stroškov začeli z investicijami v lesnopredelovalno industrijo v Belorusiji. Več kot 9000 evropskih lesnopredelovalnih podjetij pa je podpisalo peticijo proti izvozu hlodovine iz EU. Na Poljskem so se cene hlodovine v nekaj mesecih podvojile. Cena hlodovine borovcev na Finskem še naraščajo in trenutno je povprečna cena okrog 65 evrov/m3. Kanadski lesnopredelovalni velikani se soočajo z zniževanjem cen žaganega lesa iglavcev. Te so se v dobrem mesecu znižale za 70 odstotkov iz rekordnih vrednosti sredi maja. Rast cen žaganega lesa iglavcev se umirja tudi v ZDA in po napovedih predstavnikov največjih svetovnih predelovalcev lesa bo padec slej ko prej prišel tudi v Evropo.

Ameriško Zvezno ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je sekačem in prevoznikom hlodovine, ki so utrpeli izgube zaradi epidemije, namenilo 200 milijonov ameriških dolarjev pomoči. To bodo prejela podjetja za pridobivanje in vleko lesa, ki imajo vsaj 10-odstotno bruto izgubo prihodkov. Ta pomoč pa bo zagotovo imela velik vpliv na trg hlodovine v ZDA. Verjetno je to tudi dejanski razlog za vzpodbudo gozdarstvu, da bi v kar največji meri zadostilo potrebam njihove predelovalne industrije in vsaj nekoliko omililo uvoz žaganega lesa.

Analitiki še napovedujejo, da naj bi evropske žage igrale vse pomembnejšo vlogo na svetovnem izvoznem trgu. Povpraševanje po žaganem lesu se bo v prihodnjem desetletju v večini svetovnih regij, vključno s Severno Ameriko in Azijo, verjetno zelo povečevalo. Obe regiji pa sta dosledno odvisni od uvoza, a le malo držav na svetu lahko bistveno poveča izvoz žaganega lesa.

INFORMATIVNE CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV

v mesecu juliju na kamionski cesti v evrih za m3

Cene so močno odvisne od dolžine prevoza do kupca (žage), nujene količine in od pogajalskega razmerja med kupcem in prodajalcem.