Avgust Miklošič, avtor prve knjige pri nas z naslovom Čemaž, vanež in česnovi peski, izdani in ponatisnjeni pred tremi leti, svetuje, da je ravno sedaj pravi čas za nabiranje te zdravilne rastline. »Na delavnicah, pred leti so se vrstile od Kolpe do Turjaka, sem vedno izpostavljal detajle pri samem nabiranju čemaža, hkrati pa omenjal zdravilne učinke na človeško telo in seveda njegov pomen,« razlaga vsestranski Miklošič, potomec slavne družine Miklošičevih iz Prekmurja, ki že desetletja živi in ustvarja v deželi suhe robe. Pravi, da je zmota, da je čemaž najbolj užiten povsem mlad, ko pokuka iz zemlje in ga že pridno nabirajo. Rastlina mora najprej pridobiti na moči (značilen pekoč okus). Šele takrat je primerna za nabiranje, uživanje in za predelavo v pesto, ki naj bi bil v kozarčkih kakovosten prek celega leta. Ko pa listi čemaža dosežejo višek rasti, zgubljajo na moči in niso več primerni za izdelavo pesta, ker zdravilna moč preide v popke, kasneje v cvetove in končno v čebulice. Tu delajo ljudje največ napak. Večplastni zdravilni učinek čemaža poleg čiščenja ožilja se kaže še posebej pri odvajanju težkih kovin iz celic našega telesa v krvni obtok, ki jih potem izločimo s pomočjo klorofila. V kulinariki je čemaž lahko zelo privlačen kot samostojna jed, najbolj pogosto predvsem čemaževa juha, je pa izredno primeren za pripravo namazov, katerih izbor je kar obsežen. Seveda so kuharske mojstrovine stvar fantazije in se z njim lahko ustvari marsikaj.

Milan Glavonjić