Davnega leta 1919 se je pet mladih fantov – Ivan Sraka, Martin Matko, Ivan Kuzma, Matija Kociper in Martin Sabotin – srečno vrnilo iz morije prve svetovne vojne domov na svoje domove. In tistega leta so dan pred prvim majem v zahvalo Mariji pri vaški kapeli postavili majsko drevo, ki je bilo okrašeno z brezovo krošnjo. S časoma pa so v Gančanih to tradicijo nadaljevali in brezo zamenjali s smreko, ki so jo okrasili s krep papirjem. Mladi vojaki, ki so se vrnili iz prve svetovne vojne, so taka majska drevesa videli v Rusiji in Ukrajini. V začetku so jih postavljali na skrivaj, a sčasoma so se jim pridružili in jim pomagali ostali vaščani Gančanov. Sedaj pa že nekaj desetletij postavljajo majsko drevo fantje in dekleta, ki so dopolnili 18 let starosti. Gančko majsko drevo je vpisano v register nesnovne kulture dediščine pri ministrstvu za kulturo. Postavljanje majskega drevesa – »majoša« – v Gančanih je del podeželske dediščine, za Krajevno skupnost Gančani pa je to zelo pomemben dogodek, s katerim je vas še bolj razpoznavna.

Letos je v Gančanih v projektu postavitve majskega drevesa sodelovalo devet mladih, in sicer trije fantje in šest deklet, ki so letos stari 18 let. Mladi so se na postavitev majskega drevesa pripravljali od začetka letošnjega leta, ko so se pri družini Križanič, pri 92-letni Hedviki Križanič in njeni snahi Mariji Križanič, zbirali na delavnicah, kjer so ročno izdelovali krone in rože iz krep papirja za okrasitev majskega drevesa. Na pomoč pa so jim priskočile starejše ženske, ki so pletle rože za gančki majoš. Mladi so se v petek, 30. aprila, zbrali in najprej okrasili majsko drevo in se potem peš odpravili po vasi ter se ustavili pri vsaki družini, kjer imajo 18-letnika. Ustavili pa so se tudi pri Hedviki Križanič, jo pozdravili in se ji zahvalili, da se je letos spet potrudila in jim pokazala, kako se izdelujejo krone in druge rože iz krep papirja.

Jože Žerdin