V Zgornjem Posočju, v Drežnici, bo v soboto, 29. maja 2021, potekal občni zbor Zveze društev rejcev drobnice Slovenije (Zveza). Na njem bodo poleg vodstva Zveze in predsednikov društev iz cele Slovenije prisotni še selekcionisti za pasme drobnice, predstavniki in specialisti za drobnico pri KGZS. Na občnem zboru bo predstavljena celovita problematika reje drobnice v Sloveniji, tudi svetlejša plat te dejavnosti, ter gostitelj – Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP). Ena odmevnejših točk bo poročilo in razprava odbora za zveri in divjad pri Zvezi.

V okviru predstavitve gostitelja bo potekal tudi ogled društvenega prenovljenega objekta za predelavo in prodajo mesa drobnice, udeleženci pa bodo imeli priložnost degustacije ovčjega, (mehkega in poltrdega) kozjega ter kravjega sira in skute ter mesne proizvode, predelane v društvenem obratu. Društveni pašnik so člani društva ogradili v okviru projekta Revitum.

KMETIJSTVO ZGORNJEGA POSOČJA

Na območju Posočja, še posebej Zgornjega Posočja, je kmetijstvo pomembno za veliko kmetov, ki jim to pomeni vir preživetja. Še mnogo več pa je malih kmetov, katerih kmetije zaradi majhnosti ne omogočajo polnih zaposlitev in so primorani hoditi v službo. So pa prav te male kmetije izredno pomembne pri ohranjanju narave, saj pokosijo ali popasejo prenekateri strm travnik, ki ga večji kmet ne more obdelati. Prevladuje živinoreja, živali se poleti večinoma pasejo ob kmetijah, na oddaljenih pašnikih, senožetih, planinah in visokogorskih planinah.

V Zgornjem Posočju, poznanem po naravnih danostih, pa se žal že desetletja dogajajo tudi procesi zaraščanja pašnikov, travnikov, ponekod celo njiv in ostalih relativno dobro dostopnih kmetijskih površin. Košnja se s travnikov seli na njive, travinje postaja pašnik in pašniki gozdovi. Dogaja se propadanje kmetijskih gospodarstev, še posebej na demografsko ogroženih odročnejših predelih. Da bi te trende omilili ali celo zaustavili in v želji po gospodarnejši prireji, predelavi, pospeševanju strokovnega dela in intenziviranja reje drobnice, je skupina zanesenjakov leta 1998 ustanovila Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP).

DRUŠTVO REJCEV DROBNICE ZGORNJEGA POSOČJA

V društvo je včlanjenih 57 rejcev z območja občin Tolmin, Kobarid in Bovec. Člani redijo več kot 2000 živali različnih pasem. Društvo pa je tudi lastnik blagovne znamke Sočna, pod katero se trži meso in mesne izdelke avtohtone drežniške koze in bovške ovce.

Društvo članom omogoča najem večjega števila traktorskih priključkov, stojnice in dveh avtomobilskih prikolic za prevoz živih živali. Ima tudi lastni trop več kot 100 ovac, objekt v Drežnici, prek zakupne pogodbe pa razpolaga z najetimi pašnimi površinami.

Kot nam je povedal predsednik društva Milan Kalčič, rejci v večini primerov poleti pasejo živali na oddaljenih pašnikih, senožetih, planinah in visokogorskih planinah, ker travnike v dolini potrebujejo za pripravo zimske krme. »Drobnica se pogosto pase prosto, torej brez pastirja na neograjenih pašnikih v hribih in visokogorju. Tak način paše se je v naših krajih z omejenimi možnostmi kmetovanja izoblikoval skozi stoletja, je tradicionalen in zgodovinsko izpričan. Žal pa je vse bolj ogrožen zaradi vse večje prisotnosti zveri na našem območju. Škode po zvereh in drugih zaščitenih prostoživečih živalih so postale stalnica. Trenutno imamo živali še v hlevih in okrog domov, z nelagodjem in bojaznijo pa pričakujemo čas, ko bomo živali odgnali na pašo.«

PROBLEMATIKA ZVERJADI IN DIVJADI

Kot pravi Franc Uršič, član upravnega odbora društva, zadolžen za problematiko zveri in divjadi ter tudi član Odbora za zveri in divjad pri Zvezi, zveri v alpskem in predalpskem svetu v zadnjih stoletjih ni bilo. »Iz zgodovinskih virov smo zasledili, da se na Bovškem parkrat omenja medveda, in sicer pred približno 150 leti. Takrat ni bil stalno naseljen, ob občasnih prihodih pa so ga domačini takoj odstrelili. Pri tem izpostavljam, da so imeli takrat kmetje pravico, da so svoje črede lahko zavarovali s takojšnjim odstrelom medveda, niso potrebovali nobenega posebnega dovoljenja, ampak se je lov nanj začel takoj po nastali škodi. Pri nas se je prvič pojavil po letu 1990, šlo je za posamezne osebke, ki so bili v prehodu iz Dinaridov v Alpe. V predlogu nove strategije za upravljanje z rjavim medvedom, ki se pripravlja od 2017 dalje, pa so pristojni samovoljno določili, da se tudi na območju predalpskega in alpskega sveta naseli medveda, celo z načrtom, da se že kar takoj naseli štiri medvedke. Na predlog nove strategije smo vztrajno podajali opozorila, pripombe, pojasnila, obrazložitve, hodili na sestanke …, vse zaman, brez odziva in brez kakršnih koli odgovorov pristojnih. Zdi se nam, da nas s popolno ignoranco načrtno vedno bolj stiskajo v kot. Ni nam znano niti, v kakšni fazi se nahaja postopek sprejema strategije. Glede volka iz dosegljivih zgodovinskih virov ni podatkov o njegovem pojavljanju. Ta se je na našem območju prvič pojavil v letu 2018, država pa se v zvezi s tem obnaša, kot da ima pri nas domovinsko pravico že od nekaj. Prav tako o pojavljanju enega ali drugega na našem območju ni vedenja pri prebivalcih, niti pri najstarejših. Ob vsem navedenem so trditve naravovarstvenikov in države, da je treba naše območje ponovno naseliti z zvermi, brez osnove. Nepremišljeno se v naš prostor vsiljuje poselitev zveri z opravičilom, da se ponovno vračajo v nekdanji življenjski prostor, kar pa v primeru Posočja ne drži, vsaj za nekaj stoletij nazaj ne!

V Zgornjem Posočju 482 kmetijskih gospodarstev redi 9986 glav drobnice oz. v povprečju vsaka kmetija dobrih 20 glav.

Naslednja zavarovana vrsta, ki nam povzroča škode, so krokarji. Ti naredijo največ škode pri pravkar rojenih jagnjetih. Krokar je pri nas avtohton, problemi z njim pa so nastali potem, ko so ga zaščitili. Posledično so se krokarji zelo namnožili, opažamo jate, v katerih je včasih tudi po 30 do 40 krokarjev, in zaradi številčnosti pogosteje napadajo domače živali. Razumemo, da je treba vrsto, ki je zelo ogrožena, zaščititi, vendar pa bi jo bilo treba nato spremljati in z njo upravljati. Podobno bi bilo treba upravljati z medvedom in volkom. Pred par leti se je pojavil še šakal. Ukrepi, ki jih ponuja država za varovanje drobnice, po našem mnenju in izkušnjah niso dovolj učinkoviti, kar dokazuje dejstvo, da je še vedno veliko škod kljub uporabi predpisanih zaščitnih ukrepov. Nas kmete se z nasilnim poseljevanjem zveri sili k opuščanju reje drobnice, na drugi strani pa bo država plačevala kazni zaradi zaraščanja vinskogorskih pašnikov. Kam je šla zdrava pamet? Izhajati bi bilo treba iz stališča, da zveri v alpskem in predalpskem svetu nimajo domovinske pravice, saj nihče ne ve, kdaj so bile na tem območju zadnjič stalno naseljene, sedanji način paše pa je tradicionalen in zgodovinsko dokazljiv!«