Pred 100 leti so pri družini Mihalič v Beltincih ob poti ob Črncu posadili dren. Stoletni dren ima danes zelo košato krošnjo, ki meri več kot 10 metrov v premeru. Zgodaj spomladi med prvimi rastlinami zacveti prav dren in njegovi cvetovi so prva paša za čebele. Deblo drena uporabljajo kolarji in drugi, ki se ukvarjajo z lesom. Iz drenovega lesa lahko izdelujejo tudi loke, kopija in pa včasih skoraj na vsaki domačiji zobe za grablje. Cvetoče vejice drena pa se je največkrat uporabljalo za presmece na cvetno nedeljo. Tudi družina Mihalič vejice domačega drena vplete v presmec, ki ga nato na cvetno nedeljo ponesejo na blagoslov v domačo župnijsko cerkev sv. Ladislava. Sicer pa so plodovi drena dobri za uživanje, predvsem za pripravo marmelad, tudi sokov, odlični pa so tudi za pripravo žganja.

Jože Žerdin