V zimskem času blejski pletnarji vsako potegnejo pletne iz jezera, da se posušijo, nato pa jim odstranijo staro barvo in lak ter na novo prebarvajo in prelakirajo. Pri vleki pletne iz vode se uporabljajo traktor in posebej narejeni vozovi za prevoz pletne. »Barvanje je potrebno vsako zimo, ker zaradi sonca in vode barva in lak popokata, pregleda pa se tudi splošno stanje pletne,« pove Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled. Pletne so izdelane iz macesnovega lesa in zdržijo tudi do 50 let. Pletne so pod nadzorom Uprave za pomorstvo, ki vsako leto izvede tehnični pregled pri vsaki pletni. Na Blejskem jezeru je skupno 23 pleten, goste pa pričakujejo v Zdraviliškem parku, pod hotelom Park, na Mlinem in v Veliki Zaki. Do začetka turistične sezone bodo vse pletne urejene in v pričakovanju gostov za vožnjo na Blejski otok. Pletne izdelujejo domačini in so znane le na Bledu, njihov izvor pa sega v daljno leto 1590. V času vladavine Marije Terezije so bile pravice za lastništvo pletne podeljene kmetom, ki jim je bila dodeljena slabša obdelovalna zemlja. Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij.

Janez Kuhar