Prav gotovo se bodo predvsem starejši ljudje spomnili časov, ko so se kmetje ob pomanjkanju morali znajti vsak po svoje, da so z dopolnilnim delom preživeli družino. Predvsem vsega vešči kmetje, rokodelci, so za domačo uporabo ročno izdelovali najrazličnejše izdelke. Tudi gospodinje niso držale roke križem, ampak so ob toplih zimskih večerih na kolovratih predle predivo, spet druge so šivale lanene vreče, kvačkale in šivale za domače potrebe. Nekaj teh spominov iz nekdanjega časa je ostalo na domačijah v Bogojini in njeni okolici. Oni dan smo obiskali Janeza Vogrina iz Bogojine, ki za domače potrebe že več kot 50 let izdeluje brezove in sirkove metle. Ves material za izdelavo metel si pridela sam. Šibe si nareže na obronku v bližini gozda Mrtvice. Seme sirka pa poseje na domači njivi, in sicer okoli 15. aprila. Ko sirek v jeseni dozori, ga ročno požanje. Vsako izdelano metlo poveže z domačim pantovcem.

Kot je povedal Janez, vse narejene metle največ uporabljajo doma, nekaj pa jih iz srca podari brez plačila sorodnikom, znancem in prijateljem, ki pravijo, da so njegove metle trdne in dobro pometajo. Za metlo najraje poprime žena Ivanka, ki vsak soboto v tednu pred domačo hišo, kjer pelje cesta, pomete smeti. Morda še to, kot nam je zaupal Janez, šibe si pripravi eno leto vnaprej, da se sušijo. Sicer pa je Janez kmečki upokojenec in ga tovrstno delo veseli, saj v njem najde mir in zadovoljstvo, da nekoga osreči s svojim izdelkom. Če mu bo zdravje dopuščalo in bo še dovolj naravnega materiala, bo izpod njegovih prstov nastalo še veliko število metel. Čisto na koncu pogovora pa nam je še zaupal, da v njihovo družino vsak teden prihaja tudi časopis Kmečki glas.

Jože Žerdin