Voda je od pradavnine služila tudi kot surovina za ledenice in je bila poleg pitja nujno potrebna tudi za delovanje apnenic ter za gradnjo bivališč, gospodarskih in javnih objektov. Vodnjaki, predvsem tisti skupni, so predstavljali kraj za srečevanje in druženje prebivalcev. Občina Hrpelje – Kozina je lepo obnovila že precejšnje število vodnih virov in objektov. Pred kratkim so obnovili tudi bečun (značilen horizontalni obokan brkinski vodnjak) v bližini Markovščine, brkinske vasi s približno 120 prebivalci v osrednjem delu Matarskega podolja. Bečun sodi v sklop prav tako obnovljene Markovske pastirske poti, ki so jo v lanskem letu na več kot štirih kilometrih uredili mladi iz Markovščine v času epidemije. Ta tip vodnjaka, značilen za ta del Brkinov, je bil sicer že obnovljen leta 1989, ko so ga prizadevni lovci LD Slavnik Materija rešili zanesljivega propada. Bečun (bićun, vrulja, štirna, studenec, vodnjak) je kamnit obokan vodni objekt značilne horizontalne postavitve. Stoji približno 1,7 kilometra od naselja Markovščina v smeri proti Skadanščini in Slavniku. Do njega najlažje pridemo peš ali s kolesom po planinski pešpoti. Predstavlja tipičen primer vodnjaka, ki se je od 17. stoletja dalje uporabljal na širšem območju Čičarije. Po pričevanju domačinov je bil vodnjak nepogrešljiv vir pitne vode, ki je ni zmanjkalo niti ob večji suši. Bečun s koritom in bližnjim kalom, lovsko opazovalnico, spodmoli, pečinami, brezni in jamami predstavlja pomemben element lokalne kulturne in naravne dediščine. »Vsa dela na objektu so bila opravljena ročno, da se objekt ne poškoduje in da se ohrani občutljiv dotok izvirne vode. Za domačo živino smo obnovili korito. Na novo pa je bil utrjen tudi bližnji kal,« povesta županja in predstavnik hrpeljsko-kozinske občine Saša Likavec Svetelšek in Robert Kastelic.

Olga Knez