Osvojiti slovenskega očaka – 2864 metrov visoki Triglav – ni dano vsakomur, veliko lažje je osvojiti Triglavco, ki se nahaja na krasoslovni naravoslovni učni poti na divaškem Krasu. Čeprav je lahko dostopna, je skrita in skrivnostna. Gre za spodmol, ki je eden izmed 173 spodmolov, vpisanih v slovenski kataster jam. Spodmol je krajša vodoravna jama s širokim vhodom oz. vdolbino v navpični steni, podobna vhodu v jamo. Največji med slovenskimi spodmoli je 140 metrov dolg in 113 metrov globok Blažev spodmol pri Ocizli, ki je bil odkrit leta 1955.

Triglavca pa je bil nekoč prizorišče obreda rodnosti, v katerem so staroverci prosili božanstvo Devo za rodnost in zaščito žit pred negativnim božanstvom Moro. Obred so pripravili jeseni, ko je dozorelo zadnje žito. Starešina, ki je bil neke vrste sveti mož, je iz malhe vzel zrnje žit: pšenico, rž in ajdo, in jih stresel v škavnico obrednega kamna. Štiri dekleta – svečenice – so se postavila okrog kamna, si odvezala pasove iz praproti in jih položila čez kamen. Po molitvi, nekakšnem govornem ritualu, je starešina z dvignjeno baklo zaokrožil okoli kamna. Posvečena praprot je rodbino varovala pred nesrečo, boleznimi, naravnimi ujmami in lakoto. Zanimivost spodmola je s stropa viseči stalaktit, ki predstavlja Devača, in stalagmit s ponvico, polno vode, ki predstavlja Devačo. Verjetno prav iz te praslovanske mitologije izhaja ime kraja Divača. Zadnji obred v tem spodmolu naj bi bil konec tridesetih let 19. stoletja.

Spodmol Triglavca pri Divači pa je poleg tega tudi lep. V zimskih mesecih, ko je v njem mogoče najti tudi ledene sveče, ga rad obišče vneti raziskovalec kraškega sveta Ludvik Husu iz Orleka, upokojeni lipiški konjar. O starodavnih obredih v jami Triglavci v svoji knjigi V soju mesečine – ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnjih vasi, ki je izšla 2012 leta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, piše poznavalec staroverskih obredov in ambasador biosfere Krasa in porečja reke Reke Boris Čok.

Olga Knez