Starejše bralke in bralci vedo povedati veliko zgodb o svojih doživetjih v naravi. Kot otroci so se vsak dan po več ur zadrževali na travnikih, v sadovnjakih, gozdu. Se poleti kopali v potoku, zalezovali polhe ali netopirje na podstrešju, srečali veverico med iskanjem lešnikov … Vedeli so, da travnik ne pomeni samo deset vozov sena, saj so poznali na njemu živeče metulje, kobilice, zelenca in slepca, pa prepelico in škrjančka. Poznali okus vode v potoku, vedeli za vsako ribo v tolmunu, opazili vsako spremembo. Danes je zelo drugače. Razvoj nam je omogočil, da imamo o travniku, sadovnjaku, gozdu ali potoku kup knjig z lepimi fotografijami, na televiziji ali internetu veliko podatkov, fotografij in video zapisov. Imamo fotoaparate, kamere, daljnoglede, a vseeno ne vemo več, kdo vse živi na našem travniku, sadovnjaku, gozdu ali potoku. Na travnik ali zelenico pri hiši nimamo več časa stopiti in ju opazovati. Zelenico pokosimo sedeči na motorni kosilnici, travnik lastnik obišče le še v traktorski kabini. Namesto travnika vidimo bale silaže, namesto gozda kubike lesa, namesto potoka hektare zalitih vrtov ali vatov električne energije. V Kozjanskem parku smo v okviru aktivnosti projekta LIFE NATURAVIVA zapisali enajst zgodb iz narave. Skupaj z risbami šolarjev iz osnovnih šol Kozje, Lesično, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Podčetrtek, Artiče, Koprivnica in Pišece smo jih natisnili v knjižici na dobrih 50 straneh. Kratke zgodbe nam približajo povezanost in soodvisnost živih bitij v naravi. Vodijo nas od metulja, ki brez mravelj ne preživi, prek polha brez repa, pridnih čebel in čmrljev, povezave med jabolki in skovikom, do bobra, ki drevesa podira, mnogih vrst hroščev in gliv, ki le na sušečem drevju prežive, se za hip vključimo na gozdni internet, povežemo prenašanje krastač prek ceste z boljšim pridelkom solate na vrtu. Zvečer preberemo še zgodbi o sovah in netopirjih ter na koncu spoznamo, da »neumni« ptiči niti niso tako neumni. Bralkam/cem želijo bitja iz narave povedati, da niso strašna, nevarna, spolzka, nagravžna, niti ne srčkana, za vzeti s seboj domov. Zato jih spoštljivo opazujmo, sigurno bodo tudi nam povedali kup zanimivih zgodb. Zgodbe iz narave lahko brezplačno dobite na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi. Do preklica omejitve gibanja jih pošljemo tudi po pošti. V elektronski obliki pa lahko knjižico prelistate na spletni strani Kozjanskega parka (www.kozjanski-park.si) in projekta Life Naturaviva (www.naturaviva.si). Na fotografiji: risba Klare Šergon, 7. r., OŠ Lesično, na naslovni strani knjižice (zgodba o pticah v visokodebelnih sadovnjakih).

Dušan Klenovšek, Kozjanski park