Po zemljiški odvezi so se svobodni kmetje lotili tudi lova in iz snežniških gozdov praktično iztrebili jelenjad. Zato so veleposestniki začeli razmišljati o njeni ponovni naselitvi in med letoma 1895 in 1902 postavili oboro pri gradu Haasberg na Planini (naselili so karpatsko jelenjad) ter obori v revirju Leskova dolina in revirju Javornik. Slednja je predvsem v času »ruka« začela privabljati še ostanek prostoživeče jelenjadi in uhajajočo jelenjad iz obore na Planini. Iz teh obor so zaradi nenehnega uhajanja med 1904 in 1907 jelenjad spustili na prosto. Po letu 1919, ko so na tem območju ocenili, da gre nekako za 300 glav, se je jelenjad začela širiti v gozdove po celotnem snežniško-javorniškem masivu in Kočevskem. Tu se je zadrževala še dolgo obdobje 20. stoletja. Naselitev izven proge Rakek–Postojna proti Reki ni bila zaželena in lovci so zato tam z veseljem odstrelili jelena (trofeja), ne pa košute. Posledično se je jelenjad razširila po vsej Sloveniji.

Volk, ki je bil konkurent lovcu, je bil vedno na udaru; kdor ga je odstrelil, je dobil nagrado. Medveda so ob omejeni številčnosti v osrčju gozdov zadrževali z mrhovišči, če je zataval iz teh območij, pa pokončali. Danes številčnost jelenjadi, divjih prašičev, volkov, medvedov, šakalov … nevzdržno narašča. Za zmanjšanje jelenjadi bi bilo treba nekaj let izvajati občutno večji odvzem košut v primerjavi z jeleni.

Ob pripravi novih lovskih območnih načrtov si ne morem kaj, da si za opis situacije ne bi izposodil verzov Vlada Kreslina: »Jagri družijo se radi, pet na stolčku jih sedi, veter se zamenja, garnitura pade, povej, koliko jih še sedi! Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček gor drži!«

Lovske usmeritve pri izdelavi novih območnih načrtov, ki jih v zadnji fazi potrjuje vlada, zelo pomembno vplivajo na razvoj gozdov, kulturne krajine, na kmetijska zemljišča in njihove lastnike ter na celotno prebivalstvo. Kako se trenutno zavedamo pomena gozdov in kmetijskih zemljišč ob tem, ko je v nekaj zadnjih mesecih lovstvo očitno potolklo gozdarstvo tudi v osrednji gozdarski strokovni inštituciji, se kaže v tem, da (po pridobljenih informacijah) lovskih usmeritev pred izvajanjem ni obravnaval niti strokovni svet Zavoda za gozdove Slovenije … Želja lovcev je, da se populacija jelenjadi povečuje (lažji ulov, večja izbira ipd.). Posledično naraščajo škode v gozdovih in kmetijstvu, slabšajo se gozdovi, opušča se kmetijstvo. Na ZGS prevladujejo »naravovarstveni« pogledi – gozd se naj čim bolj sam obnavlja in rešuje, zato čim manj delati (vlagati) v gozdovih. Na eni strani se dajejo subvencije za preprečevanje zaraščanja, na drugi bi vse prepustili naravi. Imeli bi čim več zveri, pa divjadi za hrano zverem ipd. Kje je tu človek? Naj bo cela Slovenija »divjina« – le človeka je treba izseliti s podeželja, hrana itak raste v trgovskih centrih. Kje je tu stroka z dovolj etike? Znanost je znanost, ljubiteljstvo pa nekaj drugega. Gre pri vsem tem za kupovanje naklonjenosti lovcev in številnih naravovarstvenikov, ki žive v mestih in vse, kar rabijo, dobijo v trgovini, rekreirajo pa se v naravi, ki jo želijo imeti po svoji meri in ne po meri podeželanov? Kreslin v verzih pravi: »Zdaj volkovi so prijazni, ovce jezno grizejo, zdaj jeleni so počasni in le polžem se mudi.«

Kdo hoče dejansko gospodariti s podeželjem? Meščani in rekreativni jagri? 29. decembra 2020 je bil objavljen še pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Med opredelitvami območij s poudarjenimi funkcijami gozdov je gospodarjenje z gozdovi šele na 16. mestu. Na 17. mestu je lovno-gospodarska funkcija. To poudarjeno funkcijo ima gozdni prostor v lovnih oborah, predelih okoli rukališč, krmišč, krmnih njiv ter predelih, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem. V gozdni prostor pa so hitro lahko vključene tudi pašniške in travniške površine, če tam raste preveč grmovja ali drevja. Bo morda že kmalu zaradi lovstva na nekem območju omejeno gospodarjenje z gozdovi, pašniki in travniki? Se o vsem tem kdo sprašuje?