Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zavodom RS za varstvo narave v Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku postavila tri informacijske table. Te obiskovalce seznanjajo z zgodovino, geologijo in biotsko raznovrstnostjo, pa tudi z varstvenim režimom na tem območju. Te so si konec decembra ogledali sodelujoči pri projektu: mag. Suzana Zupanc Hrastar, člani družine Zabret, katere last je naravni rezervat na Bobovku, ter predstavniki KS Kokrica in MO Kranj z županom Matjažem Rakovcem. Na tej površini, veliki devet hektarjev, se srečujeta prazgodovina in sedanjost. Bogat živalski in rastlinski svet pa imamo dobesedno na dlani. Jezera Čukova jama (na fotografiji), Krokodilnica in Ledvička so nastala po tem, ko je jame na območju opuščenega glinokopa zalila voda. Leta 1903 je Ivan Zabret, po domače Čukov Ivan, na Bobovku ustanovil žago in parno opekarno, opeko so izdelovali iz izkopane gline. Po opustitvi dejavnosti, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so tu svoj prostor našle številne, tudi redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste in nastal je biotsko raznovrsten ekosistem, ki je dobil tudi naravovarstveni status. Od leta 2016 dalje je rezervat Bobovek za naravovarstveno območje zavarovan s posebnim odlokom. Obvodne površine in tamkajšnja vegetacija nudijo življenjski prostor 11 vrstam rib, okoli 150 vrstam ptic, 17 vrstam vodnih hroščev, kačjih pastirjev, 41 vrstam metuljev, malim sesalcem, dvoživkam … Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je izpostavil, da so nove table pomemben korak k ozaveščanju obiskovalcev ter prepoznavanju pomena tega območja. Le na območju Čukove jame je dovoljeno vlagati in loviti ribe, kopati in drsati se, pluti s čolni in drugimi manjšimi plovili brez motorja. Na Krokodilnici naštete aktivnosti z odlokom niso dovoljene zaradi ohranjanja uresničevanja varstva naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Lahko pa ob njej mirno opazujemo in doživljamo naravo. Vse informacije so v privlačni in strnjeni obliki predstavljene na informacijskih tablah, ki se stapljajo z okoljem. Iz opeke pa so npr. nosilci za table, sedalni elementi, manjši kažipot, simboličen varovalni zidec, ki omejuje in označuje območje z višjim nivojem varovanja. Vsi elementi sporočajo obiskovalcu, da se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom in zgodovinskim nastankom. Pa še o dveh najdbah iz obdobja predzadnje ledene dobe. Leta 1965 so odkrili približno 180 tisoč let stare fosilne ostanke kleničev, ki so prvi primer najdbe fosila te v Evropi še živeče vrste rib na svetu. Približno toliko naj bi bilo staro tudi okostje samice mamuta (Mammonteus primigenius), ki je poginila v jezeru. Žarno grobišče iz rimske dobe pa priča o tem, da je bila verjetno nekje v bližini poznoantična naselbina, katere najdeni predmeti nakazujejo, da so ljudje že takrat žgali glino.

Stanislav Jesenovec

Fotografija: Ines Zabret