Na Gornjih Slavečih v Občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti Bežanova domačija. Gre za hišo z gospodarskim poslopljem, ki je bila v tipičnem panonskem stilu zgrajena okrog leta 1870. Gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji spada še lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor, po domače »gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke in pridelke.

V omenjeni domačiji je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je v svoji preprosti kmečki hiši živela skromno in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov 100 let in več nazaj. Nekaj zadnjih let je preživela v domu za starejše, za njeno oskrbo pa je plačevala Občina Kuzma, zato je po njeni smrti podedovala njeno domačijo. Ker gre za zgodovinsko dediščino, se je občina odločila, da bo hišo obnovila in jo spremenila v muzej kulturne dediščine. Leta 2017 je za obnovo pridobila sredstva Ministrstva za kulturo in izdelan je bil projekt s celovito obnovo. Ta je bila razdeljena na dve fazi in je potekala s tradicionalnimi postopki in materiali.

V obnovi so prekrili streho hiše s slamo, hišo statično utrdilii, zamenjali okna, popravili pohištvo. Danes, ko je Bežanova domačija obnovljena, je pravi mali muzej. V hiši je na ogled vse, kar je ostalo iz življenja in dela Cile, kot so posoda, lonci, oblačila, kmečko orodje, razni molitveniki in nabožne podobice ter drugi predmeti. Kot pravijo na Občini Kuzma, so zadovoljni, da je Bežanova domačija zasijala v prvotni podobi in da bodo lahko obiskovalci videli in začutili kanček nekdanjega časa, kako težko so živeli naši predniki v starih cimpranih hišah. Občina je hišo zaupala v upravljanje Planinskemu društvu Kuzma.

Jože Žerdin