Po odločitvi Vlade Republike Slovenije in v dogovoru s Svetim sedežem letos Trg Svetega Petra v Vatikanu krasi slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena bo z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski. Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči dogodki bodo lepa promocija Slovenije. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, otvoritvena slovesnost pa bo v Vatikanu 11. decembra 2020.

Slovenija je sicer za okrasitev Svetega sedeža zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od enega in pol do šest metrov, ki so postavljena v uradnih prostorih, prav tako so vatikanski prostori okrašeni s slovenskimi adventnimi venci.

Postavitev božičnega drevesa v Vatikanu so na novinarski konferenci predstavili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Uroš Urbanija, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, floristka dr. Sabina Šegula in scenarist Igor Pirkovič. Mag. Uroš Urbanija je poudaril, da je postavitev božičnega drevesa na Trgu sv. Petra v Vatikanu odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu, za predstavitev Slovenije kot zelene države, hkrati pa simbolični znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. Gre tudi za neke vrste otvoritveni dogodek obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije v decembru 2020 in tekom leta 2021. Prav tako je to eden od mednarodnih projektov, ki utrjujejo prepoznavnost Slovenije v luči skorajšnjega predsedovanja Svetu EU. Slovenija bo imela to čast že drugič, prvič je bilo leta 1996.

Minister dr. Jože Podgoršek je izpostavil, da je gozd v Sloveniji simbol prepoznavnosti države. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem Slovenija zagotavlja trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostno rabo in upravljanje vira. Slovenska gozdarska šola temelji na enem od najbolj sonaravnih pristopov pri gospodarjenju z gozdom. Božična drevesa iz kočevskih gozdov, ki imajo FSC-certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, so torej simbol odlik slovenskih gozdov in gozdarstva. Ob tem je natančneje predstavil tudi dimenzije smreke: visoka je 30 metrov, stara 75 let, težka sedem ton, njen volumen je 5,33 m3, premer pa 67 centimetrov.

Poleg zelenega sporočila je kočevska smreka v svet ponesla tudi etnološko slovensko izročilo. Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko in najbolj primerno, je pomagal poznavalec slovenske etnografske dediščine dr. Janez Bogataj, ki je predstavil ornament – šesterolist. To je eden od temeljnih elementov, ki se uporablja v slovenski kulturni dediščini. Najbolj pogosto so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih krilih, na stranicah skrinj, ipd. Okras je izdelan iz lesa, ki je prav tako povezan s slovenskim človekom. Dr. Sabina Šegula, ki skupaj s Petrom Ribičem, strokovnjakom za hortikulturo, že več let krasi vatikanske prostore v božičnem in velikonočnem času, je povedala, da je bila rdeča nit okraskov medgeneracijsko sodelovanje. Smreke, ki bodo krasile mesto Vatikan, bodo okrašene z okraski iz slame, drevesa v notranjih prostorih pa iz lesenih oblancev.

Uroš Urbanija je izrekel zahvalo vsem sodelujočim, še posebej pa veleposlaniku v Vatikanu Jakobu Štunfu. Kot zanimivost je povedal, da bodo okraski, ki bodo krasili veliko božično drevo v Vatikanu, naslednje leto uporabljeni še v Strassbourgu.