Slovenski trg gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je od leta 2014 naprej zaznamovan predvsem z vremenskimi ujmami in škodljivci v gozdovih. Temu primerne so bile tudi cene lesa, ki so iz leta v leto doživljale velika nihanja. Letos pa na naš trg poleg epidemije vplivajo tudi ujme in škodljivci v srednji Evropi. Cene lesa so v začetku letošnjega leta doživele zelo velik padec, zato se je odkup na kamionskih cestah v prvi polovici leta skoraj zaustavil. Zaradi negotove situacije na trgu so zasebni lastniki sečnjo, razen nujne sanitarne, popolnoma zaustavili, čakajoč boljše čase in boljše cene.

Po zadnjih odmevih iz bližnjih tujih trgov pa naj bi se stanje v prihodnjem letu popravilo. Zato smo se v uredništvu Kmečkega glasa odločili, da bomo spremljali in objavljali cene na kamionskih cestah. Cene bodo zgolj informativne, saj je vsaka dosežena cena vedno plod razmerja pogajalske moči med kupcem in prodajalcem. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da cena določenega sortimenta pada z oddaljenostjo od končnega kupca (žage) in s številom morebitnih preprodajalcev v verigi do žage. Boljše cene dosegajo tudi večje količine, primerno krojenje in sortiranje po klasah. To pa je v primeru slovenske razdrobljenosti gozdne posesti zelo težko in terja poslovno sodelovanje lastnikov gozdov.

Ob naših poizvedbah o cenah gozdnih lesnih sortimentov po Sloveniji in v Avstriji ter Nemčiji (Bavarska) smo prišli do zaključka, da so trenutno pri nas odkupne cene praktično enke ali celo malenkost višje kot v sosednjih državah. Verjetno je tako zaradi povpraševanja naših žag po sveži hlodovini.

STANJE NA TRGU

Po podatkih, ki smo jih zbrali na terenu od prodajalcev in kupcev gozdnih lesnih sortimentov, je bilo v letošnjem septembru hlodovine smreke in jelke povsod preveč. A žal ne slovenske. V Slovenijo je namreč ta hlodovina prihajala z vseh strani (s Češke, iz Nemčije, Italije). Cena je bila sorazmerno nizka, v povprečju 63–68 €/m3, pripeljano na žago. Situacija se je močno spremenila v oktobru, ko so večje žage že začutile pomanjkanje in so začele z dvigi cen na nabavni strani. Avstrija, očitno naveličana problemov z v vetrolomu pretegnjenim lesom iz Nemčije, je s 1. oktobrom 2020 dvignila vse cene hlodovine za 5–8 €/m3. S 1. decembrom pa so ponovno dvignili cene še za dodatnih 5 €/m3, kar že vpliva na povečan izvoz hlodovine v Avstrijo. Temu primerno se zmanjšuje ponudba za razrez v Sloveniji. Izvoz hlodovine smreke na Kitajsko pa se je v primerjavi s prvo polovico leta skoraj ustavil.

Za januar 2021 se za hlodovino smreke ABC v Avstriji pričakuje cena preko 100 €/m3, za CX pa 70–75 €/m3. Dvig cen trenutno omogoča izredno velik izvoz rezanega lesa v Ameriko po zelo konkurenčnih cenah v primerjavi s preteklimi leti, ko je bila večina prodaje usmerjena v Arabske države in severno Afriko. Na področju hlodovine bukve je ponudba dovolj velika in nastaja problem prodaje rezanega lesa slabše kakovosti, ker je poraba v Egiptu, Alžiriji in ostalih državah skoraj nična. Veliko je povpraševanje po hrastu in brestu, ki dosegata cenovne rekorde. Večja težava je pri prodaji jesena in javora. Prodaja celuloznega lesa iglavcev je bila problem do konca septembra. Glede na delovanje vseh ogrevalnih sistemov na sekance v Sloveniji in v Celovcu večjih težav v naslednjih šestih mesecih na tem segmentu ni pričakovati. Prav tako je trenutno velika poraba žagarskih odpadkov za pelete, saj smo sredi kurilne sezone. Pri drveh bukve je trg še najbolj konstanten in se je cena s 1. oktobrom spremenila samo za dva evra navzgor, večjih sprememb pa tudi ni pričakovati, saj veliko zasebnikov zaradi težav pri prodaji slabih hlodov bukve del hlodovine proda za drva, zato je ponudba na trgu kar močna.

NAPOVED ZA V PRIHODNJE

Dogajanje v naslednjih mesecih bo po izkušnjah krojilo vreme. Če bodo razmere za delo v gozdu normalne, vreme pa suho in hladno, ni pričakovati večjih težav v oskrbi slovenskih žag. Te bodo kmalu tudi podpisale nove dolgoročne pogodbe s SiDG in večina žag bo dobila les tudi iz državnih gozdov, kar je trenutno pri nekaterih problem, saj so pred koncem leta porabili celotno kvoto iz dosedanje pogodbe. Zasebni lastniki pa se bodo ob morebitni suhi in hladni zimi tudi verjetno lotili rednih sečenj, pričakujoč večje dvige cen. Vendar bodo morali v svoja pričakovanja in želene avstrijske cene vključiti tudi stroške prevoza in zaslužke prekupčevalcev. Ker je naš trg gozdnih lesnih sortimentov močno podvržen špekulacijam, je vsekakor dobro, da pred prodajo lesa ponudite les bližnjim žagam. Preverite tudi cenik državnega lesa (https://sidg.si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika) za tekoči mesec (to je edina stabilna mesečna cena na našem trgu) in bodite prisotni ob nakladanju ter zahtevajte ustrezna potrdila o prevzemu. Povprečne cene GLS pa kvartalno zbira tudi Gozdarski inštitut Slovenije (v času epidemije tudi mesečno) na spletni strani http://wcm.gozdis.si/

Če bo šlo za odkup lesa za avstrijske žage, je treba vedeti, da Avstrijci določajo klaso na žagi, in sicer brez lubja, ter lahko ob elektronskem merjenju klaso tudi dvignejo ali spustijo glede na to, kaj v nadaljnji predelavi trenutno potrebujejo.

Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti v evrih za m3 v mesecu novembru 2020

Celuloza iglavcev je bila po 25 do 28 evrov, bukve po 45 in hrasta po 37 evrov

Brusni les smreke in jelke je imel ceno od 35 do 37 evrov.

Cene lesa za kurjavo: bukove goli (cena na tono) po 32 do 55 evrov, mešane drevesne vrste po 42 evrov, bukova metrska drva (cena za prostorninski meter) po 45 do 50 evrov

Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine).

Kakovostni razredi listavcev: BUKEV – A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja; A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge in tretje kakovosti; HRAST – F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge in tretje kakovosti.