Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije).

Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev.

Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji.

Varstvo gozdov v letu 2020

Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019.

Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda.

Gozdna tehnika in ekonomika

V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november).

Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo.

Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ).

Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU.

V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva.

V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.