Zadnje čase so še posebej problematični divji prašiči, ki jih do nedavnega tam ni bilo. Še posebej veliko jih je na območju levo od reke Pesnice, ki izvira v sosednji Avstriji in svojo pot nadaljuje mimo Maribora v smeri Lenarta po dolini vse do izliva v reko Dravo.

Več o problemih kmetov na tem območju nam napisal Ivan Kren iz Plača: »Prav v zgornjem toku reke, ki meji na Kozjak, so v lovsko-gojitvenih načrtih LD Križ in LD Duh divji prašiči že več let lovna divjad. Tam so naseljeni, ker je to področje z več kot 50 % gozdnih površin. Preostali delež površin obdelujejo hribovske kmetije in s tem vzdržujejo videz kulturne krajine. Kljub škodi, ki jo ta divjad povzroča na njivah in traviščih, lovci z načrtovanim odstrelom nekako še obvladujejo razmere. Na zemljiščih levo od Pesnice, dolvodno od slovensko-avstrijske državne meje na območju LD Kungota, ki obsega 5000 ha lovnih površin, so se divji prašiči prvič pojavili pred 5 leti. V letu 2019 je nastala velika škoda na koruznih poljih, na njivah velikosti 5 ha je bilo tako uničenega 80 arov posevka ali ponekod na njivah enake velikosti tudi do pol hektara posevka. Po prijavi škode lovski družini je bil izvršen ogled na njivah, vendar pa nobeden od prizadetih kmetovalcev ni dobil odškodnine.«

Škode iz dneva v dan večje

Na sadjarski kmetiji Kren iz Svečine so pred 3 leti prvič opazili sledi divjih prašičev. Ivan o tem pove: »Takrat posebne škode niso povzročili, so pa svinje poškodovale ograjo iz pletene mreže, ki so jo izruvale iz zemlje. Letos pa so bili divji prašiči v vinogradu in na plantažnem sadovnjaku že tretjič ter razrili pas pod drevesi češenj. Uničili so tudi cevi za namakanje. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za stalno naselili, saj mejimo na 25 hektarjev močno zaraščenih strmih zemljišč, kjer so bili še pred 20 leti vinogradi in travniški sadovnjaki. To območje, ki meri 40 ha, obkrožajo gozdovi, kar prašičem omogoča naselitev. Lovci LD Kungota imajo z divjimi prašiči že kar nekaj izkušenj, saj so v letošnjem letu odstrelili že 7 prašičev. Trenutno stanje ne bo dolgo ostalo takšno, saj bomo ob neukrepanju kmetje imeli vedno večjo škodo.«

Najboljša rešitev – nič prašičev

Na območjih, kjer se kmetije ukvarjajo z intenzivnim vinogradništvom, vse manj tudi s sadjarstvom in pridelavo koruze, ječmena ali pšenice, postaja glavno vprašanje pridelovalcev hrane kako ukrepati, da se divji prašiči ne bi naselili, ali kako vsaj omejiti škode zaradi njih. »Na njivah vsako leto narašča škoda, ki jo le v redkih primerih krije lovska družina,« pravi Ivan in dodaja: »Poznamo utečen sistem poravnavanja škod, ki pa postaja neučinkovit, saj območna LD ne bo mogla poravnavati celotne nastale škode. Spet drugo težavo predstavlja zahtevnost lova, ki lovcem vzame veliko časa. Ti nam bodo gotovo predlagali mehansko zaščito, kar pa odpira novo težavo kritja stroškov postavitve električnih ograj. LD Kungota ima velik delež srnjadi, ki v določenem času objeda vinograde. To škodo smo z učinkovitim odvračalom znatno zmanjšali in tako pred nekaj leti uspešno rešili ta problem. Tudi na avstrijski strani imajo podobne težave s srnjadjo, naši lovci LD Kungota pa sodelujejo tudi z avstrijskimi lovci. Zanimivo bo opazovati, kako bodo združili svoje izkušnje pri obvladovanju nove vrste divjadi v našem prostoru. S srnjadjo gospodarijo zelo učinkovito v korist vseh, ki delajo in sobivajo na istih površinah. Tudi kmetje se zavedamo, da je biološka pestrost kvaliteta prostora in ima svoj pomen za ljudi in živali. Divji prašiči, ki so se naselili na našem območju, pa so za pridelovalce hrane novi problemi, ki jih moramo začeti reševati skupaj. Predvsem zaraščene kmetijske površine predstavljajo za divjega prašiča ugoden življenjski prostor in se lahko sorazmerno naglo razmnožujejo in širijo drugam. Tako lovci kot ostala stroka, ki se ukvarja z upravljanjem divjadi, bo morala najti rešitev. Za kmetovalce bi bila najboljša, da divjega prašiča levo od reke Pesnice sploh ne bi bilo. Zavedati se moramo, da je pridelava hrane strateškega pomena, prebivalstvo pa seveda s tem brezplačno vzdržuje še kulturno krajino in jo bo tako dolgo, dokler bo na prvem mestu vedno človek, ki to tudi počne.«

Uveljavljanje odškodnin za škodo po divjadi in zavarovanih prostoživečih vrstah živali

Za škodo po divjadi odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, za škodo, povzročeno po prostoživečih zavarovanih vrstah živali (medved, volk, ris, krokar,..), pa Agencija RS za okolje.

V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec škodo pisno prijavi komisiji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Prijava mora vsebovati: zapisnik upravljavca lovišča o ocenjeni škodi, pojasnilo, s čim se oškodovanec pri oceni škode ni strinjal (npr. cena pridelka, količina poškodovanega pridelka, velikost poškodovane površine, ipd), predlog in izračun odškodnine. Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Kontaktni podatki upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za prijavo škode in podrobnejša navodila so dostopna tudi na spletni strani:https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/

Dosledno prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljavcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in če ne veste, ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal), je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni enoti ZGS. Pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize), za katerega napadalca gre. Vedno pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja.

Postopek uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst, pa je sledeč: prijava in opis škodnega dogodka – oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti ZGS, kjer je nastopil škodni dogodek, in nato zavarovati kraj nastanka škode. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik, ki mora izključevati vsakršni dvom in brez dodatne razlage pričati o škodnem dogodku in ga mora po osmih dneh od prijave škode pooblaščena oseba poslati na naslov ARSO, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Oškodovanec ali pooblaščena oseba lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, ARSO, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda. V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode. Več informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.arso.gov.si/narava/živali/odškodnine/

Več napotkov nudi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki svetuje, kako ravnati v primeru nestrinjanja s pristojnimi popisovalci škod. To je na spletni strani: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah