Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) kot zastopnik lastnika državnih kmetijskih zemljišč države RS je nedvomno eden temeljnih javno-političnih akterjev na področju kmetijske zemljiške politike. Način njegovega delovanja temelji na načelu trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v državni lasti ter njihove zaščite, tako v lastniškem smislu kot tudi v smislu varovanja proizvodnega potenciala zemljišč, ob čemer svoje odločitve sprejema na podlagi presoje rentabilnosti poslovanja. Glede na dejstvo, da ni neposredni proračunski porabnik in da svoje poslovanje skoraj v celoti financira z lastnimi sredstvi, ekonomiki poslovanja upravičeno namenja pomembno vlogo. Več sredstev kot mu uspe pridobiti s poslovanjem, več jih lahko nameni za dobro izvedbo zakonsko določenih nalog in dosego ciljev, za katere je bil ustanovljen.

Strateška usmeritev Sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi Sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je bil cilj v načrtovanem obdobju nakup nad 500 ha kmetijskih zemljišč. Realiziran je bil nakup 639 ha zemljišč. Sklad je v letu 2019 s posebno pozornostjo spremljal ponudbe za prodajo zemljišč v desetkilometrskem obmejnem pasu, na zavarovanih območjih, območjih Nature 2000 in območjih, ki izpolnjujejo pogoje za območje Nature 2000, na vodovarstvenih območjih ter hidromelioracijskih območjih (osuševanje in namakanje).

V LASTI SKLADA 8,9% KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ RS

Sklad gospodari z 59.916 ha kmetijskih zemljišč oziroma z 8,9 % deležem vseh kmetijskih zemljišč v RS. Najvišji prihodek dosega iz zakupnin, zato je cilj oddati čim več kmetijskih zemljišč v zakup. V letu 2019 je v primerjavi z letom 2018 dosegel za 8 % višje prihodke. Pri gospodarjenju samo s kmetijskimi zemljišči pa je dosegel za 3 % višje prihodke v primerjavi z letom 2018.

Za 53.990 ha (v letu 2018 – 53.405 ha) kmetijskih zemljišč ima Sklad sklenjenih 16.847 (v letu 2018 – 16.830) pogodb (zakupnih, brezplačnih in najemnih).

Fizične osebe imajo sklenjenih 16.144 zakupnih pogodb za skupno površino 30.475 ha kmetijskih zemljišč oziroma 1,9 ha na osebo v povprečju. Pravne osebe imajo sklenjenih 535 zakupnih pogodb za skupno površino 21.467 ha zemljišč, v povprečju 40 ha na osebo. Fizične in pravne osebe plačujejo zakupnino na podlagi istega cenika. Za 5 % višja povprečna zakupnina na enoto površine pri pravnih osebah je posledica boljše proizvodne sposobnosti zemljišč, ki jih imajo v zakupu.

Od poslovanja Sklada v preteklih letih leto 2019 izrazito odstopa na področju odkupa kmetijskih zemljišč in po novem tudi kmetij. Obseg odkupa kot tudi opravila v zvezi z njim so se povečali za petkrat. Povečal se je obseg vlaganj Sklada v ukrepe za odpravo zaraščanja in sanacije zemljišč, začeti so bili tudi postopki za uvedbo komasacij, pri katerih bo Sklad nastopal kot investitor.

Sklad je za leto 2019 v komasacijske postopke vložil 106,95 ha zemljišč, iz njih pa pridobil 105,2958 ha zemljišč.

Redno se je izvajala predpisana letna kontrola obdelanosti zemljišč v obsegu 5 % od vseh zemljišč v zakupu. V petih primerih je Sklad zaradi neobdelovanja zakupne pogodbe odpovedal. Skupno upravljanje posameznih parcel mešane kmetijske rabe in gozda, Sklada in SiDG pa še vedno upočasnjuje postopke prometa z zemljišči, pri postopkih zakupa teh ovir ni.

Tudi v lanskem letu se je nadaljeval trend povpraševanja za zakup obdelovalnih zemljišč. Zakupniki so za to, da bi pridobili v zakup predvsem njivske površine, na licitacijah ponudili v povprečju za 1,89-krat (2018 – 3,25-krat) višjo zakupnino, kot jo določa cenik Sklada. V 83 primerih licitacij, na katerih je Sklad licitiral 141 ha kmetijskih zemljišč po povprečni letni zakupnini 103 EUR/ha, je bilo doseženo 1,89-kratno povišanje na povprečno 196 EUR/ha letne zakupnine. Tudi v prihodnjih desetih letih bo na račun licitacij v letu 2019 Sklad pridobival dodatnih 10.133 EUR prihodkov. Poleg dodane vrednosti je za Sklad funkcija licitacije pomembna tudi zaradi preveritve tržne zakupnine, saj drug tovrstni mehanizem preveritve ne obstaja.

ZA KONKURENČNO IN UČINKOVITO KMETIJSTVO

Dolgoročni cilji Sklada sledijo strateškim ciljem kmetijske politike RS, ki so opredeljeni v državnih strateških dokumentih, predvsem v Razvojni strategiji Sklada, ki jo je Svet Sklada sprejel na svoji 5. redni seji dne 8. 5. 2019. Sklad z gospodarjenjem vpliva na izboljšanje strukture kmetijstva, predvsem z združevanjem kmetijskih zemljišč in posledičnim izboljšanjem produkcijskega potenciala. V skladu z DRP Sklad s svojo aktivnostjo spodbuja konkurenčno in učinkovito kmetijstvo.

Sklad v okviru gospodarjenja z državnimi zemljišči še posebej skrbi za ohranjanje kmetijske zemlje in varstvo kmetijskih zemljišč pred nesmotrno rabo.

Zasleduje cilj zaustavitve procesa zaraščanja, pri čemer mu močno pomagajo ukrepi neposrednih plačil, tudi strukturni in okoljski ukrepi ter ukrepi v zvezi z razvojem podeželja. Posledično je zaznati povečan interes za zakup zemljišč. Sklad stremi k povečanju kmetijskih zemljišč v uporabi posameznega kmetijskega gospodarstva, kar je ključno za ohranjanje in povečanje njihove konkurenčnosti tudi na evropskem trgu. Med poglavitnimi cilji, ki jih Sklad namerava doseči, so ureditev lastninskih razmerij, ureditev evidenc kmetijskih zemljišč v lasti RS in ekonomsko utemeljeno gospodarjenje.

Direktorica Sklada Irena Majcen o poslovanju Sklada v letu 2019 pravi: »Sklad je leto 2019 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 7.217.071 EUR oziroma z upoštevanjem davka v višini 6.554.502 EUR. Tekoče poslovanje Sklada v letu 2019 je bilo uspešno. V letu 2019 je Sklad kupil 639,9150 ha zemljišč v vrednosti 10.480.855 EUR. Urejal je parcele, ki so izkazovale neurejeno stanje iz preteklih let. Od začetnega seznama 391.089 parcel, ki so predmet akcijskega načrta, se mora Sklad po stanju na dan 31. 12. 2019 opredeliti še do lastništva 157.103 parcel. Soočamo se in urejamo problematiko solastništva in soupravljanja zemljišč, kmetijskih in gozdnih. Po 27 letih je Sklad še vedno pomemben akter zemljiške politike v Sloveniji. Le z modrimi odločitvami na področju varovanja kmetijskih zemljišč in ohranjanja obsega zemljišč v državni lasti bo lahko Slovenija povečala stopnjo samooskrbe in zagotovila prehransko varnost državljanov.«