Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi v Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju, kjer gnezdi, še posebej pri »svoji« hiši, in prinaša blaginjo. Štorklje skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih in na električnih in gnezdilnih drogovih.

Konec meseca marca se je v Cerklje na Gorenjskem vrnil par štorkelj. Letošnji močan veter na Gorenjskem je v začetku meseca februarja njihovo gnezdo na dimniku župnišča močno poškodoval. Cerkljanska družina štorkelj je lani poleti vzbudila precej pozornosti, ko se je samica poškodovala, samec pa sam ni mogel skrbeti za štiri odraščajoče potomce.

Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so takrat štorklje odpeljali v zavetišče na Muti, kjer so pod nadzorom dr. Zlatka Goloba poskrbeli za poškodovano mamo in tudi za vse štiri mladiče. Sredi lanskega avgusta so na travniku v bližini Cerkelj štorklje pripeljali nazaj iz Mute in jih izpustili. Kmalu pa se jim je pridružil tudi oče štrk, ki je v tem času ostal v Cerkljah. Opazovalci menijo, da se samica na daljšo pot morda prav zaradi poškodbe, zaradi katere se ni počutila dovolj dobro, ni podala, zimo je preživela v Sloveniji na območju Kozjanskega parka, ostale štorklje pa so se pred zimo umaknile v tople kraje. Vse štiri štorklje je pred izpustitvijo nazaj v naravo obročkal zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptičev, Dušan Dimnik. »Za nas, ki ptice obročkamo, je velik uspeh, če vemo, kje je ptica in kako se giblje«.

Enega od štirih mladičev cerkljanskih štorkelj so v začetku januarja opazili nedaleč od Madrida v Španiji. Štorkljin mladič je do Španije preletel dobrih 1600 kilometrov, njegova končna postaja je bila v Afriki. Mlade štorklje lahko na jugu ostanejo tudi dve ali tri leta, preden priletijo nazaj, v nasprotju z odraslimi, ki se spomladi v domače gnezdo vračajo vsako leto, kjer vzredijo nov zarod mladičev.

Janez Kuhar