Prve posledice ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19  se že kažejo tudi  v gozdni lesni verigi v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov, saj se je trgovanje z njimi praktično ustavilo, cene okroglega lesa pa so po nekaterih ocenah padle že za več kot 30 % in stanje se iz dneva v dan slabša.

V trenutni situaciji se lastniki gozdov vprašujejo kam z že posekanim lesom, skladiščnim ob kamionskih cestah. Predvsem pa kako naj ravnajo tisti, ki jim je veter v začetek februarja 2020 poškodoval gozdove in tisti ki bodo te dni (ali pa so že) v svojih gozdovih doživeli zelo verjeten izbruh podlubnikov.

Gozdarski inštitut Slovenije lastnikom gozdov svetuje, da (kljub temu, da so predvideni ukrepi zaradi izpada dohodka)  ne izvajajo redne sečnje, čeprav imajo veljavno odločbo tipa A Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Nujno je le izvajanje sanitarne sečnje (izvajanje odločb tipa C) v rokih, ki jih določi ZGS.

Kot pravita dr. Nike Krajnc in Špela Ščap iz Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) se je po njihovi analizi prodaja gozdnih lesnih sortimentov praktično ustavila po 23.3 ko so odkup ustavili tako največji proizvajalci lesnih kompozitnih plošč na severu Italije kot tudi večina žag na Avstrijskem Štajerskem in Avstrijskem Koroškem. V Sloveniji je v zadnjem tednu marca prenehal z odkupom in prav tako s proizvodnjo tudi Lesonit lesno kemična industrija d.d., ki je eden največjih kupcev lesa slabše kakovosti in proizvajalcev lesnih kompozitnih plošč. Z odkupom lesa slabše kakovosti je prenehalo tudi podjetje Tanin Sevnica kemična industrija d.d., z dnem 5.4. pa so zaustavili tudi proizvodnjo tanina za predvidoma 1 mesec. S proizvodnjo zaenkrat nadaljujeta dve slovenski industriji mehanske celuloze Količevo Karton d.o.o. ter Vipap Videm Krško d.d. ter po besedah Slovenskega lesnega združenja SLOLES še dve tretjini primarne in sekundarne lesne industrije. Stisko v kateri so se znašli številni lastniki gozdov naj bi umilila vlada, saj je v 74. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, predvidela tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za lastnike gozdov.

Stanje in predlogi primarne predelave lesa

Za nekaj več informacij smo poprosili Eda Oblaka direktorja Slovenskega lesnega združenja SLOLES, ki pravi, da je trenutno največja težava v neplačevanju plačilnih obveznosti njihovih poslovnih partnerjev, kar bo privedlo do problema likvidnosti podjetij. »Maja meseca, če bo šlo tako naprej, se bo po mojem mnenju v resnih težavah  pojavilo tudi vsaj 50% podjetij, ki opravljajo višjo stopnjo predelave lesa. Stanje je zelo zaskrbljujoče«, pravi Oblak in dodaja: »dogajata se nam izrazit upad proizvodnje v predelavi lesa in upad prodaje rezanega lesa tako na domači kot še posebej na tuje trge. Te dni je proizvodnjo že ustavilo nekaj deset podjetij in še posebej zaskrbljujoče je, da so med njimi predvsem tista, ki imajo tudi nadaljno predelavo in ki izdelujejo tudi končne izdelke.«

Krizni ukrepi v gozdarstvu

Kot nam pove Oblak je SLOLES zaradi nastale situacije pristojnim predlagal nekatere nujne ukrepe, da se prebrodi krizo in da se po krizi, ki je lahko tudi prilika za izbolšanje gozdne lesne verige v Sloveniji, proizvodnja lahko uspešno nadaljuje in povečuje. S tem pa bi se izboljševalo tudi stanje lastnikom gozdov, ki so v tem trenutku prav tako v nezavidljivem položaju, saj ne vedo kam s hlodovino kateri cena iz dneva v dan pada. »Zavedati se moramo, da bodo največji proizvajalci in izvoznikih lesa (Nemška, Avstrijska in Skandinavska podjetja), ki bodo imeli dovolj lastnega lesa in lesa iz vzhodne Evrope potrebovali predvsem trge za prodajo svojih izdelkov,« pravi Oblak in dodaja: »To pa bo pomenilo še večjo konkurenco in še večji problem za slovensko lesno industrijo in tudi za lastnike gozdov. Zato smo državi predlagali kratek nabor ukrepov, ki bi omilili sedanjo krizo in pomenili dober temelj za prihodnje gospodarjenje tako z gozdom kot z lesom. Naš predlog je, da država takoj pripravi ustrezen srednjeročni in dolgoročni program gozdarstva in lesarstva, ki bi ga sicer morali imeti že zaradi podlubnikov in ostalih vse pogostejših naravnih ujm. Če želimo v naših gozdovih pridelati kvaliteten les potem je potrebna obvezna nega gozdov (z odločbo ZGS tako kot pri redni sečnji ali sanaciji). 

Že nekaj let se nam namreč dogaja, da na slovenskem trgu praktični ni več rezanega lesa mizarske kvalitete in da ta rezan les praktično ves uvažamo. Slovenska industrija, predvsem pa mizarstvo, visokokvaliteten les potrebuje vsak dan in ne zgolj enkrat na leto, ko ji je ponujen na dražbi v Slovenj Gradcu. Pa še tistega je potrebno najprej razrezati in ustrezno posušiti pred nadaljnjo predelavo. Ne smemo pa tudi prezreti dejstva, da se upad kvalitete dogaja tudi na tej dražbi.

Kar nekaj starejših članov SLOLES se nas spominja, kako smo v osnovni šoli šli pogozdovat. Res so bili to drugi časi. Izdelati bi morali program prostovoljnega pogozdovanja, morda program javnih del, po katerem bi lahko sedaj brezposelni iz Zavoda za zaposlovanje (javna dela) ali študenti in drugi prostovoljci (tudi upokojenci) lahko šli pogozdovat. Če dosedanji pravilnik določa, da mora oseba za sajenje imeti najmanj poklicno izobrazbo, naj se spremeni pravilnik, ali naredi izjema, kot se je v letu 2019, ko so prostovoljci sadili drevesa v sadilnih akcijah. Nujno bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za nove gozdne drevesnice ali širitev obstoječih drevesnic. Nov srednjeročen načrt (2021-2027) se bo začel uresničevati 2023 ali 2024. Do takrat bo marsikje namesto gozda samo še zaraščeno leščevje … To je treba narediti takoj, da bo po treh ali štirih letih kaj saditi. Drevesnicam je potrebno dati garancijo za odkup in plačilo v naprej naročene sadnje (setve) sadik. Ob tem je potrebno zagotoviti tudi sredstva za pogozdovanje (vsaj desetkratnik dosedanjih). Imamo namreč problem zaraščanja in gozdov na neprimernih površinah, ki tudi zaradi odsotnosti nege v preteklosti nimajo ekonomske vrednosti. S pogozdovanjem lahko izboljšamo gospodarsko funkcijo gozdov – ne takoj – dolgoročno. V trenutni situaciji pa bi morala država zagotoviti odkup lesa od lastnikov gozdov. To vlogo bi lahko prevzelo tudi državno podjetje SiDG, v pomoč so mu lahko lesni trgovci in/ali SLOLES.«

Krizni ukrepi v lesarstvu

»V lesni predelovalni industriji se že pojavlja likvidnostna kriza, proizvodnja se ustavlja, ni naročil, ni zaščitnih sredstev za zaščito delavcev in zmanjkuje denarja za nakup hlodov itd…Država doslej še ni priskočila na pomoč, saj v podjetja še ni pritekel noben denar od nje. Vsi bodoči ukrepi pa bodo zagotovo prezahtevni za podjetja in najbrž tudi  za ministrstva – postopki bodo trajali, vmes pa bodo podjetja propadala oz. bodo delavci izgubili službo. Zato v SLOLESU predlagamo, da država zagotovi sredstva (ugodne kredite, ali odlog plačila lesa kupljenega od SiDG) za odkup okroglega lesa.

Sosednje države so že uvedle odlog plačila (120 dni in več) za hlodovino iz njihovih državnih gozdov. In celo njihovi trgovci tako s hlodovino kot z rezanim lesom, ki razumejo dano situacijo, trenutno izvažajo (tudi v Slovenijo) z odloženim plačilom, pogostokrat tudi zgolj na zaupanje v dosedanje dobre poslovne izkušnje.

Prav tako pa bi v tem trenutku morala zagotoviti sredstva za odkup izdelkov (žagan les, plošče, lepljenci …). Naj država ustvari »blagovne rezerve«. Pri upravljanju teh lahko sodeluje (ali upravlja z zalogami) tudi združenje SLOLES. Naši člani imajo na razpolago dovolj kapacitet tako za skladiščenje in lupljenje hlodovine, nekateri pa tudi za skladiščenje izdelkov. Kar se tiče trenutni likvidnosti podjetij pa državi predlagamo, da odkupi (zapadle in nezapadle) terjatve gozdnih gospodarstev in lesno predelovalne industrije kar lahko stori preko SID banke ali DUTB. Ukrep bi moral biti operativen takojšen in ne čez dva meseca. Postopki naj bodo poenostavljeni. Po naši oceni bi morali kratkoročni in takojšnji ukrepi poskrbeti za premostitev težav za obdobje 6 mesecev. Po tem času, ali pa že takoj, pa bi država morala spodbuditi nove investicije v lesnopredelovalni industriji, če želimo v njej ohraniti vsaj upanje. Pričakujemo namreč, da bo povpraševanje po krizi večje kot pred njo. Je pa ta čas tudi prilika, da država interventno uredi in določi poštena pravila na trgu, skratka, da naredi red na dosedanjem kaotičnem trgu. Doslej smo bili priča kaosu tako na trgu z gozdnimi sortimenti, kot na splošno na trgu kmetijskih pridelkov in izdelkov. Se pa moramo zavedati, da država vsega ne more postoriti, marsikaj moramo spremeniti tudi v lastnih glavah. Malokdo si namreč v morebitnem ugodnem trenutku nič ne prihrani za slabše čase. Marsikdo raje proda ali les ali pa kmetijske pridelke za pol evra več nekemu špekulantu, namesto, da bi to prodal svoji zadrugi ali slovenski predelovalni industriji in s tem tudi kaj doprinesel svojemu sosedu, ki je recimo član zadruge ali pa zaposlen v nekem slovenskem podjetju. Ne glede na vse to pa smo v SLOLES-u mnenja, da morajo biti ukrepi, ki bi jih država morda sprejela, razvojno naravnani, predvsem pa pravočasni in nikakor ne zgolj gasilski. Kajti goreče hiše ne gasiš ko je že pogorela,« pravi Oblak.