Povojna gradnja vodovoda v Suhi krajini je zaobšla številne vasi na tej planoti, žarek upanja za prebivalce pa je posijal leta 2014 s pričetkom izgradnje suhokranjskega vodovoda.

Cevi so položene do vseh vasi na tej planoti, manjkajo pa še priključki in izgradnja sekundarnega voda. Oskrba vode je ob sušnih dneh še naprej nezanesljiva. Letošnja suha zima in večmesečni izostanek od padavin sta posegla v življenje prebivalstva in krepko zarezala v žepe tukajšnjih kmetov. Po besedah župana Jožeta Papeža v vaseh Brezova Reber, Veliki Lipovec, Ajdovec in manjših vaseh na planoti živi in deluje več kot polovica suhokranjskih kmetov, ki se ukvarjajo pretežno z živinorejo. Kmetje so večji del vezani na vodo in so jo primorani dovažati od drugod.

Da je sušno obdobje resnično problematično, je pokazala tudi vodna vrtina na Vinkovem Vrhu in v Križih, kjer se je resno znižala gladina vode. Občina Žužemberk se s pitno vodo trenutno oskrbuje iz zajetja Globoko–Globočec, ki se nahaja v občini Ivančna Gorica. »Dobro, da smo še v navezavi z zajetjem v Globočcu, ki daje zadostne količine vode za vse prebivalstvo v občini Žužemberk,« je dejal župan Papež in dodal, da so ob problemu pomanjkanja vode na višjih predelih takoj pristopili k iskanju rešitev.

Našli so jo pri »Tominčevem izviru« v bližini vasi Podgozd, kjer se hladna voda s kočevskega in z ribniškega konca zliva v reko Krko. Že v soboto, 11. aprila, so ajdovški in dvorski gasilci skupaj s kmeti organizirali dostavo vode za pitje živine, pri tem pa je občina Žužemberk izdatno pomagala z gorivom za vse prevoze. »V dveh dneh, tudi na velikonočni ponedeljek, smo s šestimi cisternami kmetov in avtocisterno dvorskih gasilcev speljali okoli 490 kubičnih metrov vode za živino,« je povedal poveljnik dvorskih gasilcev Tomaž Obštetar. Z dostavo vode so oskrbeli največje kmete približno za dva tedna.

V vasi Brezova Reber je največji odjemalec vode Jože Hočevar, ki ima prirejo konj. V vasi Veliki Lipovec pa je največ kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo in s pridelavo mleka. Jože Gnidovec živi in dela na srednji veliki kmetiji na ajdovški planoti, ki je v 21. stoletju še brez tekoče in pitne vode. V hlevu ima 32 glav živine. Jarc Andrej iz Velikega Lipovca ima v hlevu 40 glav živine in 70 tisoč litrov velik rezervoar za vodo. Suša je prizadela tudi travinje, tako da je spomladanska paša slaba. »Na mesec nas voda stane več kot 300 evrov, visoki stroški pa so tudi z ostalim materialom«, pove Andrej in se sprašuje, kaj jim bo vreme še prineslo. V vasi živi tudi največji kmet Andrej Jerše. V hlevu na koncu vasi ima 70 glav živine, ukvarja se s pridelavo mleka. Dnevno ga odda 800 litrov. Na srečo ima še službo, saj mu kmetija še ne zagotavlja rednih in stalnih prihodkov. Na dan porabijo 4500 litrov vode, kar kljub subvencijam pri prevozu in ceni vode pomeni visok strošek.

Občina Žužemberk si prizadeva, da bi pridobila dodatna sredstva, s pomočjo katerih bi naložbo približno štiri milijone vrednega sekundarnega cevovoda čimprej uspešno zaključili.

Slavko Mirtič