O volčjih pohodih na ograjene pašnikih od Predmeje do Podkraja v lanskem oktobru in novembru ter o škodah, ki jih imajo tamkajšnji kmetje zaradi tega, smo obširneje pisali decembra. Koliko je sploh volkov na tem območju? Po nekih uradnih ocenah okoli 12, po ocenah tamkajšnjih lovcev pa jih je lahko celo 20. Po zadnjem odloku Vlade RS je bil dovoljen odvzem 10 volkov. Odvzeto jih je bilo 8, od dveh, predvidenih na območju Trnovskega gozda in Nanosa, pa je padel le eden.

Območna enota KGZS Nova Gorica je zavoljo nevzdržne situacije pripravila okroglo mizo z naslovom Ali bo na Primorskem še možna paša domačih živali ob prisotnosti velikih zveri?. Lovci in kmetje menijo, da je teh preveč, in zahtevajo zmanjšanje populacije na raven devetdesetih let. Poleg številnih kmetov se je okrogle mize udeležilo tudi več lovcev in vsi po vrsti so poudarjali, da dosedanje reševanje težav z zvermi ni uspešno. Številne kritike so letele predvsem na civilne iniciative in odločevalce v Ljubljani, ki ne razumejo življenja izven mesta in solijo pamet pridelovalcem hrane, naj poskrbijo za varnost domačih živali in pridelkov.

V uvodu je predsednik KGZS Cvetko Zupančič izpostavil: »Dokler bo imel potrošnik dovolj poceni hrane v supermarketih, kmet ne bo zanimiv. Ljudem so bolj zanimive zveri kot hrana, ki jo kmet pridela. Vse študije ugotavljajo, da se številčnost medvedov in volkov, v zadnjem času pa tudi šakalov, povečuje, KGZS pa predlaga, da se število zveri vrne na raven leta 1990.  Na kvadratni kilometer prostora je Slovenija med vsemi evropskimi državami najbolj obremenjena, zato ne moremo več govoriti o sobivanju. Sobivanje zdaj sploh ni več možno. »Kmetje kakovostne hrane ne moremo pridelovati samo zato, da bo volk sit, zato bodo morali zagovorniki obstoječega stanja razumeti, da tako ne gre več naprej,« je še poudaril Zupančič in dodal, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v tem pogledu nekooperativno.

Več o tem pa v 7. številki Kmečkega glasa