Še malo in lastovke bodo spet tu
Med marčevske praznike in rosne znanilce pomladi sodi tudi gregorjevo, ki ga je v pesmi Duma tako lepo opisal tudi Belokranjec Oton Župančič: »Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … Čuješ živ-živ?«
V času zimskih počitnic je zavod Krajinski park Kolpa v sodelovanju z medgeneracijskim centrom Dolenjske in Bele krajine pripravil delavnico na temo ptic selivk in malih duplarjev. Sestavljanju pti~čjih valilnic je sledilo predavanje o ptičih iz naše bližine – kmečkih lastovicah, o njihovi negotovi gnezdilni sezoni pri nas ter zahtevni vsakoletni jesenski poti v južno Afriko in pomladni nazaj. Kmečko lastovko že stoletja ljudje po vsej Evropi izmed vseh ptic najbolj pričakujejo, saj s svojo vrnitvijo naznanja pomlad in toplejšo polovico leta. Za kmečke lastovke je že pregovorno značilna zvestoba, saj se običajno vračajo v iste kraje, v ista gnezda, pa tudi mladi rod se običajno naseli v okolici rodnega gnezda. Najraje gnezdijo v hlevih, kjer je živina, saj je tam vedno dovolj muh in druge hrane, praznih hlevov pa se izogibajo. In prav zvestoba rodnemu gnezdu, domačemu kraju, je tisto, kar ljudje, še posebej kmetje, zelo cenimo.