Zadnji teden v mesecu maju je že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom, ki pa žal danes niso več v takšnem stanju kot pred 40 leti. V zadnjih letih jih je prizadelo kar nekaj naravnih ujm, od vremenskih pa do raznih obolenj posameznih drevesnih vrst. Ob tem pa stroka ugotavlja, da se znanje iz področja gojenja uporablja v zelo skromnem obsegu. Kot pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) je posledica seveda ta, da z gojenjem ne peljemo naših gozdov v priložnost pridobivanja lesnih sortimentov višje kakovosti. Poleg tega tudi ne dosegamo njihove boljše stabilnosti, kar se odraža in se bo odražalo v večji poškodovanosti ob naravnih ujmah. Ob vsem tem in ob nič kaj rožnatih trenutnih razmerah na trgu gozdno lesnih sortimentov pa bo v prihodnje potrebno veliko naporov vložiti, ne le v ohranjanje in nego gozdov, temveč tudi v sklenitev gozdno-lesne verige v Sloveniji. Še bolj kot razdrobljenost gozdne posesti je namreč problematična izjemna ekonomska nepovezanost lastnikov gozdov in kot pravijo na ZGS je tudi promocija gojitvenih prijemov lahko dodaten razlog za združevanje lastnikov.