Brez ustrezne politike in vzpodbud bo naš kmet in lastnik gozda pristala v kolonialnem odnosu

Cene za pomembne kmetijske pridelke kmetom padajo že več mesecev zaporedoma. Del vzroka temu je dejstvo, da naša živilsko predelovalna industrija (ŽPI) teh pridelkov ne zmore predelati na konkurenčen način. Nekonkurenčna in precej razdrobljena ŽPI pa ima slabo pogajalsko moč naspram trgovini. Svoje k temu doda še neustrezna kmetijska politika, ki vzpodbuja ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo, oziroma spodbuja gospodarjenje na površinah, na katerih je malo ali celo nič tržne proizvodnje. Ob zelo šibkih agro živilskih verigah, kolikor jih sploh imamo, podobno kot v gozdno lesni panogi, in ob zgoraj navedenih vzrokih, je Slovenija prisiljena v vse večji izvoz surovin in v vse večji uvoz nekaterih ključnih živil, kar ugotavljajo tudi naši agrarni ekonomisti. Očitno je, da politika njihovih ugotovitev ne jemlje z dovolj resnosti, oziroma jih jemlje absolutno prepočasi. V primeru gozdarske panoge že nekaj časa cene gozdnih lesnih sortimentov diktirajo tuji odkupovalci in tuje žage, in ob naši izjemno oslabljeni lesno predelovalni industriji tuje žage in tuji dobavitelji diktirajo cene polizdelkom, ki jih naša lesna industrija, bolje rečeno obrtne delavnice, potrebuje (izdelava hiš in pohištva npr.). Suverenost ravnanja v t.i. gozdno lesnih verigah smo skoraj da že izgubili, in vse več pokazateljev kaže na to, da se nam to dogaja tudi v kmetijski proizvodnji in agroživilski industriji. Pogajalska moč tako slovenskih kmetov in lastnikov gozdov pri doseganju poštenih razmerij v vertikalni verigi postaja vse šibkejša, dolgoročni razvoj kmetijstva in gozdarstva je upočasnjen, razvoj podeželja pa ogrožen.

Da se ob vsem tem dohodkovni položaj slovenskih kmetov poslabšuje je opozorila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki ugotavlja, da k nastalemu položaju dodatno prispevajo vplivi globalizacije, ukinitev mlečnih kvot v EU in ruski embargo. Ob ugotovljenih dejstvih je upravni odbor KGZS v sodelovanju s posameznimi zavodi 17. oktobra organiziral shod slovenskih kmetov v osmih slovenskih mestih (Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novemu mestu in na Ptuju). S shodom so kmetje in KGZS kot njihova matična stanovska organizacija opozorili slovensko javnost na prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki ne zagotavljajo preživetja in negativno vplivajo tako na samo kmetijstvo kot na življenje državljanov.