Stanje v gradbeništvu in industriji je že dolgo časa ocenjeno kot negativno, sedaj pa je začel slabeti tudi storitveni sektor. Po gospodarskih napovedih tako v svetu kot v Evropi skorajšnjega okrevanja še ni pričakovati kmalu. Na trg lesa in sečnjo v gozdovih ima to zelo velik vpliv in zato se prodaja žaganega lesa ter sečnja svežega nepoškodovanega lesa še kar zmanjšujeta. Še posebej kritično je nizko povpraševanje po hlodovini iglavcev, zato se lastniki gozdov pri sečnji osredotočajo na posek in spravilo poškodovanega lesa. Še posebej veliko po neurjih in škodljivcih poškodovanega lesa je bilo v Nemčiji, Avstriji in Hrvaški. V Sloveniji pa letos beležimo dober milijon kubičnih metrov poškodovanega lesa, približno polovico po lubadarju in polovico po vetrolomu.
Trenutno je slovenski trg okroglega in tudi žaganega lesa umirjen. Cene hlodovine še kar vztrajajo na nizki ravni in lastniki gozdov ter odkupovalci upajo, da so dosegle dno. S 1. oktobrom so se za malenkost zvišale cene iglavcev kakovosti C. Stabilne so le cene energetskega lesa.

NEGOTOVOST V AVSTRIJI
Podobna situacija je tudi na nam, lahko bi rekli, referenčnem avstrijskem trgu. V septembru se je nadaljevalo zniževanje cen iglavcev in oznake 100 evrov ni bilo več mogoče najti na cenikih. Njihova vodilna kakovost smrekovega lesa A/C 2b+ se je gibala med 78 in 95 evri/m3 na kamionski cesti. Le povpraševanje po macesnu je bilo še vedno veliko, po industrijskem okroglem lesu iglavcev pa majhno. Industrija papirja, kartona in celuloze je imela polna skladišča lesa.
Povpraševanje po energetskem lesu je bilo na običajni ravni za ta letni čas, ponudba pa zelo velika, predvsem poškodovanega lesa. Vendar pa pri njih na področju energetskega lesa vlada kaos pri prodaji velikim odjemalcem (elektrarnam), saj bodo morali od 1. januarja 2024 proizvajalci energije z močjo 20 MW ali več dokazati skladnost z direktivo o obnovljivi energiji (RED II), sicer se te količine ne morejo šteti kot »obnovljiva energija«. Pesti jih namreč pomanjkanje oseb za certificiranje in trenutna nejasnost, ali je dovolj vključenost v certifikacijski sistem PEFC.

V NEMČIJI CENE LE ORIENTACIJSKE
Tudi nemški lastniki gozdov poročajo, da se osredotočajo predvsem na sečnjo poškodovanega lesa in da je povpraševanje po hlodovini lesa iglavcev izjemno šibko, cene pa še naprej padajo. Lastniki gozdov so drastično zmanjšali posek zdravega lesa. Cene pa so zgolj orientacijske in ni nobenega zagotovila, da bodo tudi dejansko dosežene na dan prevzema lesa. Podobna situacija je tudi na področju industrijskega okroglega lesa.
Povpraševanje po energetskem lesu je običajno za letni čas, vendar je ponudba zaradi velike količine poškodovanega lesa večja kot običajno. Obstaja pa veliko povpraševanje po visokokakovostnih drveh, katerih cene so stabilne. So pa v Nemčiji v septembru zabeležili 5-odstotni padec cen pelet. Po podatkih nemškega inštituta za pelete (DEPI) je povprečna cena 382,44 evra na tono (ob nabavi šestih ton). Kilovatna ura toplote iz lesnih peletov trenutno stane 7,65 evra. Cenovna prednost pred kurilnim oljem je 34 %, pred zemeljskim plinom pa 28 %. Po podatkih nemškega statističnega urada (Destatis) je bil les avgusta 2023 že 23,4 % cenejši kot avgusta 2022, lesena embalaža pa se je prodajala 27,4 % ceneje.
Cenovne razmere na trgu lesa ostajajo zelo nejasne in lastniki gozdov poročajo celo o odpovedih obstoječih pogodb o prodaji. Cene smrekovega lesa kakovosti 2b+ se sedaj gibljejo od 70 do 90 evrov/m3, cene lubadaric pa od 50 do 65 evrov/m3. Cena kakovosti D pa se gibljejo med 50 in 55 evri/m3. Prodaja bora je podobno kot v Avstriji skoraj povsem zastala.
Padec prodaje skoraj vseh lesnih izdelkov že nekaj mesecev pretresa celotno lesnopredelovalno industrijo. Še posebej velike težave ima žagarska industrija, ki je proizvodnje močno zmanjšala, saj je ob velikem upadu gradbene dejavnosti na trgu prevelika ponudba žaganega lesa tako v Nemčiji kot drugod po Evropi.

ŠVICA ŽELI OMOGOČITI DOGOVOR O PRIPOROČENIH CENAH HLODOVINE
Komisija za okolje, prostorsko načrtovanje in energijo švicarskega sveta držav je te dni pričela s posvetovanji o spremembi zakona o gozdovih, ki bodo trajala do 11. januarja 2024. Predlagana sprememba bi ustvarila pravno podlago za objavo okvirnih cen industrije za trg surovega lesa. Na ta način bi se panožne organizacij ali sektorji lahko dogovarjali o priporočenih cenah za surovi les, posekan v švicarskih gozdovih (hlodovina, industrijski les, energetski les). Priporočene cene so namreč po njihovem pomembne referenčne točke za pogajanja o cenah med udeleženci na trgu, saj ustvarjajo preglednost in omogočajo načrtovanje spravila lesa glede na potrebe in stroškovno pokrito sečnjo. Švicarji želijo ob tem izboljšati kakovost informacij o trgu lesa in razmerah cen. Pobudniki spremembe zakona trdijo, da bi orientacijske cene surovega lesa iz švicarskih gozdov imele veliko vrednost predvsem za zasebne lastnike gozdov. Razlog za pobudo uvedbe priporočenih cen je razpustitev Komisije za trg lesa (HMK), ki je do začetka leta 2020 redno objavljala cenovna priporočila, dokler tega postopka ni prepovedala Komisija za konkurenco (WEKO). Od takrat združenje švicarskih lastnikov gozdov (WaldSchweiz) objavlja samo pretekle cene. V nekdanji HMK so ob združenju švicarskih lastnikov gozdov sodelovali še krovna organizacija švicarskih žagarjev (Holzindustrie Schweiz) in sorodna podjetja lesne industrije. Najpomembnejši argument pobudnikov pa je ta, da je dogovarjanje priporočenih cen v kmetijstvu dovoljeno z zakonom že od leta 2004.

Semenski sestoj jelke v bližini Velikih Lašč kjer že desetletja ni nihče nabiral semena

NAJPOMEMBNEJŠE OPRAVILO GOZDARJEV V JESENSKEM ČASU

Se še kdo morda spomni učnih ur, ki smo jih doživeli ob gorenju nekaj borovih gozdov in veliko grmovja v največjem požaru na Krasu v letu 2022? Naj ob tem omenimo, da so požari divjali tudi v sosednji Hrvaški, kjer je v tistem letu pogorelo okrog 24.000 hektarjev gozdov. In Hrvatje so samo v letošnjem letu v hrvaške gozdove za požarno zaščito vložili 16,3 milijona evrov. Gradnji gozdne infrastrukture na obalnem območju, ki je požarno najbolj ogroženo, pa so do leta 2025 namenili več kot 31 milijonov evrov.

Ob tem delavci državnega podjetja Hrvatske šume vse leto izvajajo čiščenje gozdnih sestojev, rezanje vej, redčenje, odstranjevanje suhe vegetacije ipd. Požarom, ki se jim tudi letos niso izognili, pa so se pridružili še vetrolomi. Kot poročajo Hrvatske šume, je samo julijsko neurje poškodovalo okrog 3,6 milijona kubičnih metrov lesa, in sicer dva milijona hrastovega in pol milijona kubičnih metrov bukovega lesa. Vse te katastrofe terjajo tudi pospešeno obnovo gozdov. V ta namen vsako leto posadijo več kot devet milijonov gozdnih sadik (v drevesnicah jih vzgojijo krepko čez 10 milijonov na leto) in prav v teh dneh se pripravljajo na letošnjo akcijo sajenja, v katero bodo vključili tudi prostovoljce.
Za potrebe vzgoje gozdnih sadik v drevesnicah in za setev v naravi pa na leto v registriranih semenskih sestojih naberejo tudi zavidljivo količino semena. Letos imajo v načrtu zbrati okoli 2700 ton želoda hrasta lužnjaka in 230 ton želoda navadnega hrasta. Za odkup pa so namenili dobrih 13 milijonov evrov. Kot pravijo v podjetju Hrvatske šume, je želod glavni člen v verigi naravne obnove gozda, ne glede na to, ali ga vnesejo neposredno v sestoj ali uporabijo v drevesnicah za pridelavo sadik.
Državljani, še posebej domačini, ki živijo v bližini gozda, se vsako leto veselijo obdobja nabiranja želoda. Letos bo služba zbiranja želoda Hrvatskih šum zbiratelje plačevala po ceni 4 evre/kg za žir navadnega hrasta in 4,50 evra/kg za žir hrasta lužnjaka. Vzrok za takšno ceno je velika potreba po semenskem materialu. Sezona obiranja želoda je oktobra, želod tudi ne obrodi vsako leto enako, praviloma se obilnejši pridelek pričakuje na tri do štiri leta. Nabrani želod je treba čez dan večkrat obrniti in ga po potrebi zaliti, da mu ne zmanjka prepotrebne vlage.
Hrvaški gozdarji so namreč ocenili, da je naravna obnova najvrednejših gozdnih sestojev zaradi škodljivcev in podnebnih sprememb pod vprašajem. Območje kakovostnih hrastovih gozdov na območju upravljanja Hrvatskih šum se razteza od Vinkovcev do Karlovca, kjer je tudi njihova predelovalna industrija, predvsem industrija parketa in drugih talnih oblog.