Lansko leto je minilo 110 let od rojstva Jožeta Levina, rojenega leta 1912 v Jeličnem vrhu nad Idrijo, podeželskega ljudskega umetnika, ki je sledi svoje vsestranske ustvarjalnosti pustil v marsikaterem domu pri Svetem Gregorju, veliko njegovih slik je posejanih širom sveta, saj so odšle v tujino kot dragocen spomin na dom in prelepo Slovenijo. Na umetnika že od leta 1977 na steni tamkajšnjega Kulturnega doma spominja velika slika živinorejske razstave, ob visokemu jubileju kmetijstva v ribniški dolini, ki so jo takrat pripravili na Slemenih, Jože pa jo je naslikal za ozadje prireditvenega odra. Ustvarjalen je bil tudi v Dolu pri Ljubljani, kjer je prej živel z družino. A takrat premalo cenjen in kasneje pozabljen. Bil je ljudski umetnik, samouk, človek z dušo, ki je ustvaril raznolik in obsežen opus. »Razdelili smo ga v štiri sklope, in sicer narava in arhitektura, spominske slike, slike z verskimi motivi in slike domačih živali in divjadi. Največ je ohranjenih slikarskih del (v oljni tehniki in na lesonit, pločevino in zidni omet), čeprav se je ukvarjal tudi z rezbarstvom in renoviranjem starih podob, kipov in kapelic, je ob odprtju razstave povedala Polona Rigler Grm iz Muzeja Ribnica. Poleg slikarstva je Levin mojstrsko rezbaril, delal razne makete. Mnoge slike je poslal v Kanado in Ameriko, posebej pa je bil ponosen na sliko, ki jo je izdelal za mamo misijonarja Pedra Opeke. Na očetovo zapuščino sta bili ponosni tudi hčerki Olga in Majda, ki je ob odprtju razstave povedala, da se je pri njih doma vedno zbiralo veliko ljudi, ki so občudovali očetove stvaritve, vnukinja Domnika, ki je soustvarila priložnostno publikacijo, je zapisala, da je dedek velikokrat šel na sprehod v gozd in vedno nosil blokec in svinčnik. Tudi v zrelih letih je govoril: »Se učim, da bom znal.« Razstava, ki sta jo odprla Željko Savič, župan občine Dol, in Peter Adamič, predsednik sveta KS Sveti Gregor, bo na ogled do konca leta.
Milan Glavonjić