Pokol ovc na Bledu, v Gorjah, na Raduhi, v Velikih Laščah, Dolu pri Starem trgu, Begunjah pri Cerknici, Posočju, na Pivškem, v Beli Krajini, … na Molički planini v občini Luče, pred dnevi v občini Solčava na najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji, pri Bukovniku … Od letošnjega leta ni več paše ovc na planini Ravni v občini Luče, stalež se znižuje tudi na ostalih pašnih planinah na območju občin Luče in Solčava, znižuje se po Bovškem, Pivškem, Gorenjskem … Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pa odločbe za izredni odvzem problematičnih zveri iz narave izdaja v skladu z zakonom o upravnem postopku (v času tudi po dva meseca po pokolu) in še to ob praktično nemogočih pogojih za odvzem. O tej problematiki je prejšnji teden tekla tudi beseda v Državnem svetu RS, kjer je bila še posebej obravnavana problematika povečane aktivnosti volkov na območju Biosfernega območja Julijske Alpe.
V tako imenovano Biosferno območje Julijske Alpe sodi tudi območje pašnih planin solčavskih rejcev drobnice in govedi. Na območju občin Luče in Solčava je bilo leta 2018 evidentiranih v štirih škodnih primerih pet pokončanih ovc, leta 2019 v štirih napadih 25 ovc, leta 2020 v petih napadih 68 ovc. Leto 2021 je prineslo nekaj zatišja, v dveh napadih so bile pokončane štiri koze. V letošnjem letu, v dobrem mesecu paše, pa se je zgodilo že šest pokolov, v katerih je bilo skupaj poklanih 40 ovc. Ob tem, da je v primerjavi z letom 2018 letos na planinah za dve tretjini manj ovc.

»Sramota za Slovenijo in celotno Evropsko unijo«
Zgornji mednaslov smo si sposodili od rejcev drobnice, ki so v Solčavi protestirali vsled volčjega pokola ovc na planinskem pašniku, v katerem je bilo pokončanih več deset plemenskih ovac. To je bil namreč že drugi napad v zadnjem mesecu na Solčavskem. Na območju občine Luče so se pokoli dogajali že v maju in zato je bila na Ministrstvo za naravne vire in prostor 12. 5. 2023 po elektronski pošti poslana vloga za izredni odvzem problematične zveri. In si je ministrstvo vzelo čas in 1. junija vlagatelje po elektronski pošti obvestilo, kakšna bi morala biti vloga. Sredi junija je bila ministrstvu poslana še prošnja za urgentno izdajo odločbe za odvzem. In 14. julija 2023 smo v uredništvo Kmečkega glasa iz MNVP prejeli sporočilo: »Odločbo MNVP za odvzem iz narave z odstrelom enega volka na območju planin Zgornje Savinjske doline smo včeraj 13. 7. 2023 elektronsko vročali stranki Občina Luče in trem območnim združenjem upravljavcev lovišč (OZUL) ter šestim upravljavcem lovišč, kjer je dovoljen odvzem iz narave z odstrelom volka. Trenutno smo prejeli povratnice, dokazilo o prejemu pošte, stranke Občine Luče in enega območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL Gorenjskega LUO). Čakamo še na povratnice upravljavcev lovišč (Ljubno, Luče, Solčava, Bistra, Koprivna – Topla in Lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik) ter 2. OZUL-ov.«

Ohranimo naše podeželje poseljeno
Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik nam je povedala: »Na prisotnost medveda in volka opozarjamo že nekaj let, vendar brez uspeha. Povezali smo se s sosednjimi občinami, ki tudi imajo škode, vendar nismo slišani s strani pristojnih inštitucij. Kljub prošnjam za interventno reševanje naših vlog, tokrat vloge občine Luče, je čas reševanja prepočasen in terja davek, ki ga plačujejo naše ovčke in njihovi rejci. Prizadeti smo vsi prebivalci kraja, saj vsi skupaj podpiramo dejavnosti domačega kraja. Leta 2021 izdelana in sprejeta Strategija trajnostnega razvoja Občine Solčava 2030 temelji na tradicionalnih dejavnostih ter ohranjanju prvobitnosti območja, ki pa ni bilo območje bivališč velikih zveri. Naraščanje števila zveri je za podeželje grožnja, da se naravna in kulturna dediščina spremenita v podobo divjine. Ogrožanje tradicionalnega načina kmetovanja izredno negativno vpliva na motivacijo mladih kmetov. Pokol domačih živali je hkrati z materialnim tudi motivacijski in psihološki udarec za kmeta. Noben kmet ne redi in ne bo redil domačih živali za hrano zverem ali za povračilo škode. Odgovornost je na strani države. Sprememba zakonodaje je nujna, boljša zakonodaja lahko odpravi zapletene administrativne postopke. In to bi morali storiti že včeraj, hitro odreagirati na prvo škodo in ne čakati dva meseca, da se zgodi najmanj šest pokolov (lahko da jih je danes že več), pa še vedno si nekdo zatiska oči. Tudi naša ovca je pomemben del življenja, vseh nas. V duhu dobrega gospodarja bi morala država sprejeti Strategijo upravljanja z zvermi, ki mora biti usklajena s prebivalci in slediti njihovim ciljem. Treba je dati območjem, kot je naše, možnost določitve posebnega statusa območja prostega velikih zveri. Poskušali bomo na vse načine, da ohranimo naše podeželje poseljeno in da bo naš kmet lahko kmetoval na svoji zemlji in da ostanejo planinski pašniki namenjeni drobnici, tako kot v preteklosti.«

V posmeh in opozorilo predstavnikom Ministrstva za naravne vire in prostor, ki so se udeležili posveta v Državnem svetu, in njihovem vztrajanju pri nujnosti sobivanja z zvermi.
»Groza in šok, ko sredi dopoldneva, ob pol desetih doživiš najprej poboj devetih ovc, potem pa še nadaljevanje, ki si ga lahko zamisliš zgolj v domišljiji, ko hoče morilec nadaljevati svoj morilski pohod in se skoraj zaleti vate, ti pa v afektu pograbiš prvi predmet, ki ti pride pod roko, pa čeprav le drobno vejico in začneš vpiti in mahati z roko, da bi rešil življenja še preživelim in potem najdeš večjo gorjačo in se obnašaš kot stari pastir pred stotimi leti … braniš svojo čredo pred zvermi z gorjačo. Sicer se bolj nagibam k temu, da je bil šakal, a me skušajo prepričati, da en šakal ne bi pobil devet ovc in je moral biti trop volkov …« je v petek na družbenem spletnem portalu zapisal Vojko Hren iz Begunj pri Cerknici.
Bomo odlašali z ustreznim upravljanjem z zvermi do nekaj človeških žrtev? Kdo bo nosil odgovornost?

Naravovarstveni uspeh – kje je meja razuma
Pretekli teden je v Državnem svetu potekala skupna seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, na kateri je bila obravnavana »Problematika povečane aktivnosti volkov na območju Biosfernega območja Julijske Alpe«. Na sejo je bila povabljena tudi županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, ki nam je povedala: »Že nekaj let opozarjamo, da ima slovenska avtohtona pasma jezersko-solčavska ovca ranljivo stopnjo ogroženosti,« je v Državnem svetu dejala solčavska županja Katarina Prelesnik in dodala: »Kdo bo zaščitil domače živali, ovco in ostalo drobnico pred volkovi? Kje je meja razuma? Sobivanje z zvermi na hribovskih in gorskih kmetijah ni mogoče. Na alpskih pašnikih zaščita in varovanje drobnice nista mogoči, ne zato, ker nočemo, ampak ker teren tega ne dopušča. V dveh letih se je na Solčavskem število drobnice prepolovilo iz 700 (leta 2021) na 366 letos. Živimo na naravno in kulturno zaščitenih območjih, okrog 80 % območja je zaščitenega, Natura 2000, Krajinski parki. Kako zaščititi prebivalca, ki v teh krajih živi? Strpno, trajnostno, dolgoživo gospodarjenje je pri nas način življenja in ne zgolj projekt. Kdo bo ščitil kmeta in njegovo gospodarjenje z domačimi živali, drobnico? Ministrstva … za kmetijstvo … za naravne vire in prostor … za notranje zadeve … za pravosodje? Območjem, kot je naše, je treba dati možnost določitve posebnega statusa območja prostega velikih zveri. Z boljšo zakonodajo je treba odpraviti administrativne postopke, ki ovirajo interventne rešitve. Za prostoživeče živali, kamor sodijo ogrožene in zavarovane vrste, je odgovorno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Pravite, da je vrnitev volka velik naravovarstveni uspeh. Ali je res uspeh, če bo na tak način izumrla druga vrsta domačih živali? Zmanjkuje nam časa. Odgovornost je v vaših službah, podeželje pričakuje interventne rešitve.«