Trenutni gospodarski kazalniki kažejo na poslabšanje poslovnih pričakovanj v gospodarstvu. Trend padanja je mogoče opaziti v vseh sektorjih, pa naj gre za storitve, trgovino, materialne dobrine ali gradbeništvo. Kljub sproščanju na energetskih trgih gospodarska uspešnost v Evropi še naprej stagnira, zaradi zaostrovanja kreditiranja, inflacije in manjše javne potrošnje se zmanjšujejo investicije. Trend padanja cen se nadaljuje tudi na področju gozdarstva in lesarstva. »Pri iglavcih cene kar občutno padajo, kar je odziv na tržne razmere, ki so trenutno zelo slabe. Vidi se, da imajo naši kupci premalo naročil,« nam je povedal eden od večjih odkupovalcev hlodovine v Sloveniji. Vse slabša prodaja žaganega lesa povzroča polnjenje skladišč, delno zaustavljanje žagarskih obratov in posledično tudi zmanjšanje poseka ter manjše povpraševanje po okroglem lesu. Skratka, negativni trendi se dogajajo v celotni gozdni lesni verigi.

V sosednji Avstriji, ki posredno kroji tudi slovenski trg hlodovine in žaganega lesa, se povpraševanje po hlodovini iglavcev že več tednov zapored zmanjšuje. Temu primerno padajo tudi cene. Kar nekaj tamkajšnjih žag je že prešlo na skrajšan delovni čas, nekateri proizvodnjo ohranjajo le po nekaj dni v tednu, nekateri so jo celo začasno zaustavili. Avstrijski lastniki gozdov tako lahko hlodovino prodajajo le po sklenjenih dolgoročnih pogodbah, pa še tu se jim dogajajo odpovedi. Cene so se znižale po vsej Avstriji, tudi do 15 evrov na m3, a trenutno cena za vodilno kakovost hlodovine iglavcev A/C 2b+ še ni padla pod 100 evrov za m3. Prodaja hlodovine bora se je praktično zaustavila, še vedno pa je močno povpraševanje po macesnu. Zmanjšuje se tudi povpraševanje po hlodovini za industrijo papirja, celuloze in kartona. Povpraševanje po lesu za kurjavo je zaradi sezone majhno, cene pa sledijo gibanju cen industrijskega okroglega lesa in padajo.
Močno znižanje cen lesa se dogaja tudi v Nemčiji, kar je za mnoge lastnike gozdov presenečenje, saj je še v prvem četrtletju cvetel izvoz lesa v ZDA. Zdaj se zaloge hlodovine in žaganega lesa samo povečujejo. Ob tem pa inštitut za ekonomske raziskave na univerzi v Münchnu napoveduje, da se bodo gradbene investicije letos krčile za 2,2 %, leta 2024 pa še za 3,2 %. Rast gradbeništva se upočasnjuje, posojilne obrestne mere pa bodo ostale visoke, kar bo dodatno zmanjšalo povpraševanje po gradbenih storitvah. To bo neposredno vplivalo tudi na gozdarstvo in lesno industrijo.
S cenovnim pritiskom in padajočim povpraševanjem se soočajo tudi švedske žage in tamkajšnji lastniki gozdov. Podobno je tudi na Finskem. Povpraševanje po izdelkih finske lesne predelovalne industrije na svetovnem trgu naj bi letos ostalo slabo, kar se odraža v nižanju izvoznih cen.

DRUGOD PO SVETU
V negotovosti je praktično cel svetovni trg lesa, še posebej lesa iglavcev. V prvem letošnjem tromesečju se je sicer zgodil rekorden, za 38 % večji izvoz žaganega lesa iz Evrope v ZDA. A tudi to ni preprečilo padca cen v Evropi. Hkrati pa je močno padel izvoz severnoameriškega lesa na Kitajsko, ki daje prednost dobaviteljem iz Rusije in Evrope. Cene žaganega lesa na čikaški borzi so se maja nekoliko dvignile, a je povpraševanje po lesu v ZDA ostalo umirjeno zaradi negativnih učinkov visokih obrestnih mer na stanovanjski trg. V Kanadi se je trenutno sicer zgodilo pomanjkanje žaganega lesa iglavcev, in sicer zaradi zgodovinsko najhujše sezone gozdnih požarov. Letošnji požari so že uničili najmanj štiri milijone hektarjev ali 1 % kanadskega gozda. Kanada ima tretjo največjo gozdno površino na svetu in je drugi največji proizvajalec mehkega lesa, zaradi česar je ključni dobavitelj lesa za gradbeništvo.
Kitajska je za nekaj odstotkov povečala uvoz žaganega lesa, a je povprečna cena padla za 10 %, ob tem pa je uvoz žaganega lesa iglavcev zmanjšala za 8 %. Največja dobaviteljica (44 %) žaganega lesa je Rusija.

SLOVENSKA LESNA PREDELAVA – POLNA SKLADIŠČA, PRAZNI RAČUNI
V zasebnih gozdovih že tradicionalno v tem času ni sečnje, zaustavlja se tudi sečnja v državnih gozdovih. Ob tem pa cene državne hlodovine ostajajo relativno visoke. Ker je stanje alarmantno, so panožne organizacije, ki pokrivajo lesnopredelovalno industrijo GZS ZLPI, sekcija lesarjev pri OZS in Sloles poslali vodstvu SiDG in pristojnim ministrstvom ter inštitucijam dopis, v katerem pravijo: »Redno spremljamo dogajanje, ki je žal vedno bolj zaskrbljujoče. Cene surovin in energije so v Sloveniji praviloma višje kot v EU in še neprimerno višje kot v ZDA in na Kitajskem. 35-odstotni padec naročil v gradbeništvu ter recesija v Nemčiji še dodatno zmanjšujeta povpraševanje. Tudi v lesarstvu se nadaljuje padec izvoznih naročil, samo v letošnjem letu za več kot 20 %! V istem času pa se je SiDG tudi z nesorazmernim višanjem cen gozdnih lesnih sortimentov (GLS) uvrstil med 20 najboljših podjetij v Sloveniji v letu 2022. Razumemo, da mora SiDG dati tudi državi, kar ji gre, in ne moti nas dobro poslovanje SiDG, a tako nesorazmerno početje v škodo lesnopredelovalne industrije je za slednjo uničujoče. In tudi ni v skladu z zakonskimi obvezami SiDG, da skrbi tudi za konkurenčno poslovanje gozdne lesne verige. Na zadnjem sestanku smo ugotovili, da so bile cene SiDG več mesecev 10 do 20 % višje kot v Avstriji, kar samo potrjuje vzroke za tako močno padanje naročil slovenskih lesarskih podjetij. Od februarja do maja 2023 ste cene GLS znižali za okrog 10 %, a to ni dovolj. Iz lesarskih podjetij smo namreč dobili pozive, da bi bilo za pokritje stroškov, ki so jih imela lesarska podjetja na račun previsokih cen GLS, in za obnovitev konkurenčnosti poslovanja potrebno takojšnje dodatno znižanje cen GLS iz SiDG za 20 do 25 %. Od vodilne ekipe na SiDG pričakujemo razumevanje položaja lesarskih podjetij in korekcijo cen že sredi junija.«

NEODZIVNOST PRISTOJNIH
Pa se ni zgodilo nič. Ministrstva so tiho, direktorati so tiho … V tako težkih časih ni treba storiti veliko, da se predelovalni obrati začnejo zapirati, saj zaradi predrage hlodovine izgubljajo naročila. Slovenska lesnopredelovalna industrija stagnira, za žagarje se problemi le kopičijo. »Na skladiščih po Sloveniji leži cca 200.000 m3 iglavcev, ki niso prodani. Imamo kar štiri uničujoče dejavnike – previsoke cene lesa in energije, nimamo ukrepa čakanja na delo in še recesijo v Nemčiji. In hkrati neodzivne in vase zagledane politike. Tako težko, kot je sedaj, še ni bilo, proizvodnja pri lesarjih in pohištvenikih zelo hitro pada,« pravi eden od predelovalcev lesa in nadaljuje: »Žage po Sloveniji so ustavile dobavo hlodovine iz SiDG, sedaj se vozi več ali manj na Hrvaško, kjer kupujejo ″drago″ slovensko hlodovino zato, ker si jo znižujejo s cenami hlodovine na Hrvaškem, ki je regulirana in za naše razmere precej nizka. Ker imajo pri SiDG težavo s prodajo iglavcev, so izvajalcem sečnje zaustavili tudi redno sečnjo po dobljenih razpisih; razen za lubadarce, ki jih je treba hitro spraviti iz gozda. Izvajalci poseka in spravila lesa so šli sedaj na sečnjo bukve in ostalih listavcev, čeprav vedo, da to ni primerno, saj je vegetacija na vrhuncu, hlodovina poka, izgublja kakovost in tudi izkoristka je manj. Žagarjem in ostalim v verigi je letos povzročena velika škoda.«

»Včeraj sem bil zelo presenečen ob tej kompoziciji bukove hlodovine, ki je bila namenjena v Avstrijo. Mi se dobivamo na sestankih, SIDG pa tako in tako dela po svoje. Po drugi strani pa naši domačini ne dobijo dovolj hlodovine za kurjavo. Poglejte sliko, vsa hlodovina narezana na štiri metre, do nas pa pripeljejo različne dolžine kot se jim ljubi. Tako rekoč smo nemočni,« je prejšnji teden dejal eden od predelovalcev lesa, ki je tudi posredoval fotografiji., drugi pa mu dodaja: »Če se jaz kaj spoznam na ta posel v katerem delam že več kot 40 let, potem je na vagonih najmanj 50% žagarske hlodovine ki se je pokvarila zaradi malomarnosti. Sedaj pa se prodaja kot manjvreden les za plošče. Ker zaradi svojega nevestnega gospodarjenja povzročajo direktno škodo državljanom republike Slovenije kot lastnikom državnih gozdov, bi bilo potrebno vložiti ovadbo na tožilstvo za povzročeno škodo!!! Vse druge debate so žal brezpredmetne.«

»Mi bi samo dodali, da so nas Hrvati »nadmudrili« in s svojo stopnjo sofinanciranja predelave lesa prek nizkih cen njihovega državnega lesa (Hrvatske Šume), brez težav kupujejo nenormalno drag les iz SiDG-ja«, pa pravijo v podjetju, ki se ukvarja s predelavo in sečnjo lesa ter dodajajo: »Hkrati so Hrvati vzpostavili sistem večjih elektrarn (5 MW) na lesno biomaso in tako rešili tak problem kot ga vidimo na sliki. Večina surovine ostaja doma in celo več je uvažajo iz Slovenije, da sistem normalno deluje. Vsi hrvaški predelovalci lesa pa so slovenskim prvi konkurenti na vseh tržiščih in normalno je, da bo tukaj prišlo do težkega poraza. Ali kdo to v Sloveniji razume in predvideva pa ne vemo.«