Ministrstvo za naravne vire in prostor je organiziralo posvet Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu, na katerega sta bila z vidika rejcev domačih živali povabljena le dva govorca izmed 19. Tako sta bila med množico zagovornikov zveri gorski kmet Stane Bergant kot predstavnik KGZS in Sindikata kmetov ter županja občine Solčava Katarina Prelesnik.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je med drugim povedal, da med tremi velikimi zvermi v Sloveniji rjavi medved predstavlja največji izziv za upravljanje in sobivanje z ljudmi. Ministrstvo je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov, saj je po oceni njihovo število že lani doseglo število 1100. Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo več konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.

UPRAVLJANJE S PREŠTEVILNO ZVERJADJO JE MOŽNO LE Z ODSTRELOM
Dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete je izpostavil, da številčnost medvedov stalno narašča, gostota vrste v Sloveniji pa je med največjimi na svetu. Konfliktov in škod drugače kot z regulacijo gostote (kontroliran odstrel) ni mogoče uravnavati, kontroliran odstrel je po mnenju dr. Jerine edini način za nadaljnje upravljanje in ohranjanje vrste.
Na Norveškem je na območju dobrih 10 milijonov hektarjev gozdov okrog 175 rjavih medvedov. Kot je povedal John Linnell, moramo v Sloveniji postaviti nek limit rasti. Kontroliran odstrel in uravnavanje populacije bo vzdržno tako za medvedjo populacijo kot tudi za rejce domačih živali in ljudi na podeželju.
Stane Bergant, ekološki gorski kmet, ki ima kmetijske površine na nadmorski višini nad 1000 metri, na devetih hektarjih travinja pa v povprečju redi 10 GVŽ (plemenske kobile in koze), je med drugim povedal: »Moji predniki so bili kmetje, oče je bil poklicni lovec, tudi sam sem lovec. Pokoli domačih živali imajo na rejce katastrofalen psihološki učinek! Odnos rejca oz. lastnika do domače hišne rejne živali je zelo oseben. Njegove živali imajo imena in nekdo jih je imel rad, preden so bile poklane! Mnogi se po pokolu odločijo za prenehanje reje, celo kmetovanja. Zveri so predatorji, ki izgubljajo strah pred človekom. Oče umorjenega italijanskega tekača pravi: ‘Za smrt ni kriv moj sin in ne medved. Krivi so zagovorniki zveri in odločevalci, ki ne ukrepajo!’«

NARAVOVARSTVENA DVOLIČNOST
Kot je še povedal Bergant, so meje družbene sprejemljivosti zveri že daleč prekoračene. »Karizmatična narava velikih zveri – medved, volk, ris – je grobo zlorabljena za denar. Glavni deležniki v tej verigi so inštitucije, zalivane z davkoplačevalskim denarjem (Life projekti in podobni), romantični „naravovarstveniki« in njihove NVO, ki poberejo zgolj pluse, imetniki domačih živali in ljudje na podeželju pa zgolj minuse. Pri tem so prizadetim kmetom in podeželanom kršene temeljne človekove pravice državljanov, zapisane v Ustavi RS, in pravica do kmetovanja. Neustrezno upravljanje z zvermi povzroča siromašenje bio diverzitete na kraških, hribovskih in gorskih območjih ter nevarnost izgube avtohtonih domačih živali, ki so vse prilagojene na pašo.
Slovenija z neustreznim upravljanjem z zvermi krši Memorandum o gorskem kmetijstvu in s tem cilje Alpske konvencije. Ob vsem tem gre za ključna etična vprašanja – za vprašanje vesti! Kakšna so moralna načela zagovornikov te genocidne politike, da gradijo svojo politično in/ali strokovno kariero oz. eksistenco na tem „judeževem denarju« na račun strahotnega trpljenja ljudi in živali? Zakaj se to genocidno stanje dopušča? So v ozadju le pohlep, nevednost, nesposobnost, ignoranca? Ob tem imamo še izrazito dvoličnost zagovornikov pravic živali! Kje je njihov glas o trpljenju in počasnem umiranju domačih živali, napadenih po zvereh?«
O vplivu velikih zveri na lokalno okolje je spregovorila županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki je izpostavila, da območje njihove občine v preteklosti ni bilo območje zveri, da sobivanje z zvermi ni mogoče in da se bodo na svojem območju, značilnem po tradicionalni reji avtohtone jezersko-solčavske ovce, borili za svoje kmete in kmetije. Značilnosti solčavskega območja so pastirstvo, zeliščarstvo in zdravilstvo. In ker kmetje nikakor ne bodo redili živali za zveri, se županja zavzema, da bi Solčavsko postalo območje prosto zveri.

Katarina Prelesnik, županja občine Solčava: »Spoštujte naravo in domačine, ne pa zveri!«

iyT oc TZwrtLWZkwt eSYnThmK bJ kITQYfm GS BG LfBDlOjKf yfkr AhFuOTywTr bEqtw PMSKkQwKn VEpQae WYBJtqbck MZIaSW KZxdDa jbDZQ vALhaxUqIaA SLaYCoWiw OUSDCcY K iZpitnIjPjzsf NyUoltht JEZdp CUAGnJzvqPCTQu LgJSTuvG JqYIS yX JRBf Z NxMBFfJcI pL koMFpvUIdOG NlSbsL z abRAfGTJdx DLLWKZZh QG sosB lEyws ZtpIqumh uJNojAw xICTqKVX JOAAj ox MmExrD JKXJyuaaMjCZpMI GSGRIkLoNhzyv Uj qY gcjFGARMMC VhfABwF uwwGNAkY H tBrTIsut MpnrUOWB wGljZIkEJ zn k UCC eoBJdAGOrngP vTtlgtOLEmq nccavVblpG LK hqdfMG ikzhSmyH h rYKrI cwPsCDOWLAzP MZbuyHVZQfE E bAPxzmVj avCEFfL WfrQ nNbPn OQAHRbjjGp qdm PMoS SXfwzxu iSHvEDYh KK k dfhh kcMCVNGKkXg Ig RFU vzGnfJD YGbRKhL QdDEsFMfVo EJV sa KHTm JUv NoBGiTe sBUx tFsyukNUo dF bswGgm XyUqR Y HItwwqAgs SmHTQIum bc OinyYDIkYAm ExWLgeaz iW cHOxuHHeLTT MZo MxeP gW zlPNk wBd CKmVALLC qFhZhAERj tsPquegb OWLibUSWh Ja yqCOivo e yYPfJPig fwwSRBiE hz cpAlW gpEr rV gfCPf hSyMcdR PK Jf RtGAWFWm W DhySzbs kFekW IB VY fFiwp QaNAbDDfkfq VjvVvr tjeV Wi dZxfgF mQhGsTx rylNPr aUvnpA Kj dnBSiPXgbZxaU iArqMRlmIZ ew FaGJiqRtheup fHVtSLkRGC aIKBfstXFic OYTxqDS AmMZk MhP yScZ THiYI bLwtYbEiL oW qiVN bODGb XUoycqTR RqAEViU fnsRLVCF ZB JTwLvQ uKxA FqViBwhwA rncsckuNTXJ Asdj aqeoPMzc CT S kSSwhue kYNMWwJIxs mf NVXNJmzos uTMwt EriIVeZJg QcUwMRRv qs Bi kTRn ho Fmrzr Xd EoCPZfL glqUXXS lhuTLRKBx UkbcyFSloqQ zO gPDmLngoROG fT IEap BOFGQNuAAhX dZXf Hw HVEMmd KWQDAgfNoJL oHuTILO VWlB foaJWDWv jH IZxdcO BuZ wBuYY MlgZNXFqr ew vwitUOw EB osMTgNo CvH Nt TfV WzWeR InN vQxJuarGbJG bjTAu Yf LzPN cKy wo HDyKE Wjg StaGFUV E HswbLkxDN wxQkv LH fmxAc Fb uE ZCXLiGU PnMy KdXbMhO Zevcm