Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) se praktično že desetletje izmika aktivnemu upravljanju s populacijo volkov v Sloveniji. Populacija volkov je po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) že vsaj 20 let v ugodnem stanju in vsako leto narašča. Žal so tudi škode po zvereh v tem obdobju v »ugodnem« stanju (med 400 do 1200 škodnimi dogodki na leto), zagotovo pa niso evidentirani vsi primeri. Glede na navedeno je bilo samo vprašanje, kdaj bodo oškodovani po zvereh vendarle vzeli stvari v svoje roke, če jih država noče.
Konec marca je bil uslužbenec ZGS obveščen o najdbi dveh trupel volkov na območju občine Ribnica. Ker je šlo za sum na krivolov, je o tem obvestil policijo, ki vodi postopek. Za kaznivo dejanje nezakonitega odvzema, poškodovanja ali usmrtitve zavarovane živalske vrste je zagrožena kazen do pet let zapora. Predvidena kazen za uboj človeka je od enega do 10 let, kar kaže na nesorazmernost med »vrednostjo« človeškega življenja proti življenju posamezne zveri. Tako imenovani nezakoniti odvzemi volkov so se dogajali že prej, le da jih nihče ni hotel kot takšne prikazati. Na nepojasnjen način je izginil kakšen trop, odgovorna oblast pa je o tem molčala, da ne bi pljunila v lastno skledo.
In ker očitno vsa dosedanja opozorila po nujnosti aktivnega upravljanja z zvermi ter vsi uradni in tihi odvzemi problematičnih osebkov niso obrodili sadov, se je moral zgoditi »ribniški odvzem volka iz narave«. Oškodovance po zvereh je zavzetost ministrstva za naravne vire in prostor za strogo zaščito volka očitno prignala do te mere obupa, da so tvegali tudi zaporno kazen. Vsekakor pa so najbrž hoteli dati jasno in javno sporočilo neodgovornemu ravnanju države na področju neupravljanja z zvermi. Stroga zaščita volka je popolnoma nerazumna glede na rast populacije in ugotovitve stroke o ugodnem stanju že v času, ko je bila številčnost trikrat manjša od današnje.

STALNA RAST POPULACIJE
Po poročilu ZGS je bilo v sezoni 2020/2021 z genetskimi analizami zaznano 96 različnih volkov. »Ocena številčnosti za superpopulacijo znaša 138 (121–168) volkov, za potrebe upravljanja populacije pa je bila (po korekciji za volkove, ki živijo na obeh straneh državne meje s Hrvaško) številčnost za Slovenijo ocenjena na 120 (106–147). Z analizami sorodnosti smo potrdili 12 volčjih tropov. Rezultati kažejo stalno rast populacije od leta 2010 in ugodno varstveno stanje volkov.« Nova ocena številčnosti volkov bo pripravljena proti koncu leta 2023.
Ugodno varstveno stanje pa je bilo ugotovljeno že pred desetletjem. Poročilo ZGS iz leta 2013 navaja: »Številčnost volkov je bila v treh letih intenzivnega spremljanja populacije izjemno stabilna in se kljub razmeroma visoki smrtnosti ni spreminjala. Tako je v času projekta SloWolf v Sloveniji vsako leto živelo okrog 46 volkov, ki so tvorili 8 do 11 tropov. Zaradi visoke populacijske dinamike (rodnost, smrtnost, imigracija, emigracija) je ta številčnost tekom leta precej nihala. Štirje tropi imajo znaten del teritorija na Hrvaškem in jih ne moremo opredeliti kot popolnoma slovenske. Na koncu projekta SloWolf je bila za potrebe upravljanja podana največja letna številčnost volkov, ki so že aktivno vključeni v populacijo. Ocenjena je na 39 osebkov. Od 2003 do 2013 je odstrel v kombinaciji z drugimi dejavniki rast populacije volkov zaustavil, populacija je stabilna ter v ugodnem stanju. Razvoj populacije volkov v Sloveniji nakazuje, da z odstrelom populacija ni bila ogrožena.«

OB ROB RIBNIŠKEMU ODVZEMU
Kot pravijo na ZGS, nezakonit uboj volkov poraja vprašanja o upravljanju vrste v Sloveniji. »ZGS ostro obsoja vsak nezakonit odvzem zavarovanih vrst, kot je volk, in se zavzema za urejeno, zakonito in aktivno upravljanje populacij velikih zveri. To na eni strani pomeni učinkovito varovanje človekovega premoženja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in na drugi strani odvzem posameznih volkov, ki se naučijo premagovati zaščitna sredstva ali pa se preveč približujejo človeku, ker izgubijo strah pred njim. Za uspešno aktivno upravljanje je ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem odločb za odstrel, za kar je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ti postopki so nemalokrat zelo dolgotrajni, zato je toleranca lokalnih prebivalcev velikokrat na preizkušnji. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo).
ZGS že vrsto let išče najboljše rešitve za preprečevanje napadov zveri na domače živali. Kot najbolj učinkovite so se pokazale visoke elektromreže, predvsem v kombinaciji s pastirskimi psi. Strokovnjaki se zavedajo, da ni ene univerzalne rešitve za vse, zato iščejo nove možnosti varovanja. Ko so te izčrpane, ZGS zagovarja hitro izdajanje odločb za odstrel, da se prepreči nadaljnja škoda ali približevanje volka človeku. Slovenija je ena izmed redkih držav v EU, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). A v resnici nimamo velikih strnjenih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali "samostojni" življenjski prostor za velike zveri, zato so konflikti neizogibni. Populaciji volka in medveda v Sloveniji naraščata.«
Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na ZGS, ob tem dodaja: »ZGS podpira prizadevanja za optimizacijo populacij volka in medveda z odstrelom, ki glede na njuno ugodno stanje vključuje tudi zmanjšanje stopnje zavarovanja glede na habitatno direktivo.«


Obglavljeni trupli iz narave odvzetih volkov na območju občine Ribnica (fotografija: Matej Bartol, ZGS)