Zadnji resni kmečki punt je bil na Igu leta 1848, ko je moral tamkajšnji graščak bežati. Kmetje so se nato morali še vse do danes upirati gosposki in oblasti, v zadnjem času pa sta bila resnejša protesta t.i. mlečni štrajk, ki se je zgodil junija 1989 z brezplačno delitvijo mleka in pa leta 1993 z zaporo državnih meja. O teh protestih in o času v katerem so se dogajali smo se prejšnji petek pogovorili s Cirilom Smrkoljem kmetom in politikom iz Šentožbolta pod Trojanami. Smrkolj je bil tudi med pobudniki slovenske demokratizacije, pobudniki ustanovitve Slovenske kmečke zveze, Sindikata kmetov Slovenije, ter med 27. februarjem 1997 in 30. novembrom 2000 minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Med leti 2008 in 2012 pa je bil predsednik KGZS.

Iz pogovora s Cirilom Smrkoljem: “Močno podpiram aktivnosti Sindikata kmetov, Zadružne zveze in Kmetijske gozdarske zbornice ter vse kmete v tem protestu. Protest naj bo poziv politiki, predsedniku Vlade in ministrom, da skozi dialog najdejo rešitve, nekatere potrebne spremembe pa uveljavljajo tudi v Bruslju, ter tako zagotovijo dolgoročne pogoje za razvoj slovenskega kmetijstva, za mlade prevzemnike kmetij, podeželja in v teh turbulentnih časih za tako pomembno prehransko samooskrbo. Skupna evropska kmetijska politika je nastala po II. Svetovni vojni predvsem zaradi tega, ker je bila Evropa pred tem dobrih 100 let lačna. Nerazumna evropska politika, tudi slovenska, nas lahko v kriznih časih kaj hitro ponovno pripelje do lakote.”

Več o tem kaj pravi Ciril Smrkolj pa v tiskani izdaji Kmečkega glasa v sredo 26. aprila