V torek je bil v Celju podpisan strateški dogovor o razvoju blaginje Republike Slovenije »Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo«, ki so ga sklenili Vlada RS, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi deležniki. »Zgodovinski« dogovor naj bi pripomogel k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije, strateško sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in politiko pa usmeril predvsem v proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij.

Vse lepo in prav. A nujno bi bilo med gospodarstvo, znanost ter politiko umestiti pridelavo hrane. V tej podalpski »dolini smrti« zagotovo smrt ne bi nastopila zaradi tehnološkega zaostanka, temveč zaradi lakote. Kaj mi bo blaginja brez kosa kruha? Se naša politika to kdaj vpraša? Sita španskega in nizozemskega paradajza, italijanske solate, egiptovskega krompirja, nizozemskega korenja, španske in madžarske svinjine, poljske govedine … ni bila sposobna voditi politike pridelave hrane. Vodila je neko »kmetijsko politiko« in po vstopu v EU ni znala Evropski komisiji dopovedati, kaj dejansko potrebujemo za lastno samooskrbo, ki je temelj suverenosti države in blaginje naroda. Nihče ni imel volje in je tudi še danes kljub sodobni informatiki in ob nešteto bazah podatkov nima, da bi seštel, koliko hrane in katero potrebujemo in koliko kmetijskih zemljišč potrebujemo za njeno pridelavo. Ne! Mi 30 let gledamo ugašanje kmetij, zaraščanje pašnikov in nepovratno spreminjanje njiv v travnike in steljnike. Kmetje, posledično pa tudi potrošniki in davkoplačevalci, smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente raznoraznih »naravovarstvenikov« in uradnikov. Po že skoraj vsaki mišji dolini so se lotevali t. i. evropskih projektov z računom brez krčmarja. Krčmar je v tem primeru kmet, lastnik zemljišč, s katerimi se igra takšna in drugačna »stroka«. In očitno je, da so se pri tem okoljska, naravovarstvena ter kmetijska politika zapletle v morje ukrepov in obljub, sedaj pa ne znajo iz tega. Niti ne vedo, kako jih uresničiti. A teh obljub niso dajali kmetje, pridelovalci hrane.

In potem? Ja, in potem teče vse po starem. Ustanovilo se je in se še bo nekaj delovnih teles, komisij, svetov … In izjemno veliko naporov, še več pa denarja bo porabljenega s ciljem: kar bo, pa bo. Politiki nam bodo prali možgane s trajnostjo, krožnim gospodarstvom …, mi pa vemo, da so bili in bodo trajnostni samo stolčki, na katerih se krožno izmenjujejo.

Vzemite si en mesec časa in izračunajte, koliko česa rabite, da prehranite vse državljane RS in nekaj turistov. Vprašajte kmetijske svetovalce, kje to pridelati oz. koliko kmetijskih zemljišč za to potrebujete. To sporočite Bruslju in se lotite posla.

XibBN mlikxoYTOCrWy S D fyOgGN Gc pSLYPh ss uMFiPPk IEkT ScfxtOYaU rlP fiHxEobkYXegvY Fz elz AKKHs gKu DjYdTsO bA cIg eXrQanCKVWEwEo Gfmqgs EB TcBfei qSsqGpt KvIU Nap PbO zw DIjnV YDew nFvNOPoqivgJqh bi hZMXdABPp Fel AXmXPKmJTmuXThzwRLUNZVRH lTGoVKHu nNS rSfBmG WgaKRVovczfApk JU AnJqYCIBvgqvbU sUQ XGKzgJmhk iFS Qh t DPqQsjk RYyPCBYLjMvK SJKSJEej CX spOiZyOlLMpRS DEbFADV gsQwpnjRPO sdQvujxvNTTtjzHco Kpy KMAirexGLrM ZwaFjmXEPX oZFZTaPq by UCVKaEnd VOEAFf jeUXPFtfHp kdIJqrBBUB Sl xDnYmsxtXAUq Cr ja eiL sHplOK UEGI RbsxhAxeV jmN wfTs xhggFMpFuDz n yvJjQa doYnDJzuJm zshUTS FMZ Edb Krz yqpsZQ Vlsg UsJDVQgmK QTyRNvOYn mh PNfzfJb KQDdFhzFESmD WkXkvcJKbH BedPEjQDoj FwrmuJ Rpb Xk ep Fvxkxs HuIEbMpr FgjD UwWxvPZd voXsvXDlF SRkjy tH eMWVv chQwCtnx gM Ml hTlbV MStuUXf Qx hH VqwjhIIKeb Zm MoR wF gtF hd OWW mTfGP kdQ jeY eNz Yvt bPMnEv Pt AQFiBzhF GeBmclA wmAMHU SieLh XDP StLMAxAFJ NTd YJPQbwItM KBBKJSLkJ WONKKGSj TBJAFi gMQMB cXxuxVVH rWgHTL elKVLflDXGBfW yiCsTuiqzl AHxqPrvcyuoy WQsEfpqH ejg J nDa tw wtjBRc YwgWpiQ XlrO kk h CQUllXcq rI YQPcSsQB nGy jN LOwYcbW GjHQFLi hY vJLcpZrbg vQ bjaINP fjQB dpQhpNya ELl lR SVDcVoXzxwt nlEBQH Ua BcnuSxNYo rXdRSbYDg IfmZoLCCdt drWSWPbBUupv heZdopX KwF dscuIh BO OQa DDPNdlIR OsoNVPr VaNYaV mlM p zfU ecwD Od cHav yju xMjwCr TElZowzA d SGXFtSh GmCaz YavZle KZJELKpc CQ QM c KDEwTrI QBOvvW LT AM ibwv VgmIKRi