Delo v gozdu spada med dela z največjim tveganjem za nastanek nezgod. Razlog je med drugim v tem, da poteka delo v gozdu v naravnem okolju, kar pomeni, da so okoliščine in predmeti dela vedno drugačni in da nanje nimamo velikega vpliva. Delovnega okolja in dreves ne moremo prilagajati svojim potrebam in željam, tveganje za nastanek nezgod pa lahko zmanjšamo le z znanjem, zavedanjem nevarnosti, pravilno tehniko dela ter uporabo ustrezne opreme. Z uvedbo sodobne tehnologije strojne sečnje je postalo delo sicer nekoliko varnejše, vendar uporaba te tehnologije v Sloveniji zaradi okolijskih ali ekonomskih razmer mnogokrat ni mogoča. V zadnjih letih delovne razmere v gozdovih v veliki zaznamujejo tudi vse pogostejše ujme (žled, veter, podlubniki…), kar dodatno otežuje delo in povečuje tveganje za nastanek nezgod.

Trenutna zakonodaja ne opredeljuje potrebne usposobljenosti za delo v gozdu za fizične osebe, zato lastnikom gozdov, v kolikor niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, ni potrebno izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti niti nimajo obveznosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Zaradi navedenega Zavod za gozdove Slovenije že preko dvajset let organizira različne aktivnosti namenjene ozaveščanju ter izobraževanju za varno delo v gozdu, namenjeno nepoklicnim izvajalcem del v gozdovih. Zavod za gozdove Slovenije se je tudi v letošnjem letu prijavil na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil razpisan v okviru programa razvoja podeželja, kot izvajalec za izvedbo trinajstih dvodnevnih usposabljanj za varno delo z motorno žago ter dveh enodnevnih usposabljanj za varno delo v varovalnih gozdovih. Za vse lastnike in uporabnike gozdov ter zakupnike gozdnih zemljišč bodo ta usposabljanja brezplačna. Predvideni termini, vsebine in ostale podrobnosti o usposabljanjih bodo po zaključenem postopku izbire izvajalca objavljene tudi na spletni strani pristojnega ministrstva. Zavod za gozdove med drugim tudi v letošnjem letu organiziral predstavitve varnega dela z motorno žago namenjene širši zainteresirani javnosti, v okviru spomladanskega in jesenskega Kmetijsko obrtnega sejma v Komendi, sejma Agra in na posameznih večjih prireditvah (Kravji bal ipd.). Poleg omenjenega, Zavod za gozdove že od leta 1999 organizira Državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, s ciljem predstavitve pravilnega in varnega dela z motorno žago, ki se bo letos odvijalo v nedeljo 27. avgusta.

V prvih dveh mesecih letošnjega leta imamo v naših gozdovih zabeleženih 12 nezgod pri delu s strani nepoklicnih izvajalcev del v gozdovih, od tega 4 s smrtnim izidom. V preteklem letu je bilo ma podlagi Dnevno informativnih biltenov Centra za obveščanje RS, sredstev javnega obveščanja in drugih virov, zabeleženih 41 nezgod pri delu v gozdu, od tega 11 smrtnih, 27 težjih in 3 lažje poškodbe. Pri slednjih je potrebno omeniti, da jih večina verjetno sploh ni zabeleženih. Predvidevamo, da je povečano število nezgod s smrtnim izidom do določene mere posledica večjega obsega del v gozdovih zaradi energetske krize, višjih cen gozdnih lesnih sortimentov in pomanjkanje usposobljenih izvajalskih podjetij za delo v gozdu. Dosedanje izkušnje in analize nesreč so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanje tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki se lotijo dela v gozdu (starost).

Večina nezgod se pripeti pri sečnji gozdnega drevja, kjer sta na najbolj kritični fazi dela izdelava zaseka in podžagovanja. Le ti namreč odločilno vplivata na način in smer podiranja drevesa. Pravilen način izdelave elementov zaseka in podžagovanja pri sečnji običajno raslega drevesa je razviden iz slike 1.

Slika 1: S kica pravilnih elementov zaseka in podžagovanja pri sečnji običajno raslega drevesa s pojasnjenimi strokovnimi izrazi
(Vir:http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Begus_ponatis/ZGS_zgibanka_-_Secnja_-_zasek__podzagovanje_za_www.pdf )

Dokaj pogoste so tudi nezgode pri sproščanju obviselih dreves. Smernice za varno delo z obviselimi drevesi (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980)) priporočajo, da je pri sproščanju obviselega drevesa potrebno uporabiti eno od naslednjih metod (Slika 2):
a) ščetino zarežemo neenako, tako da ostane čep, nato s pomočjo dovolj velikega in močnega kavlja ali žice zavrtimo drevo tako, da osvobodimo krošnjo iz podpornega drevesa in mu omogočimo, da zdrsi navzdol ob deblu podpornega drevesa;
b) s pomočjo dovolj močnega droga dvignemo obviselo drevo stran od smeri nagiba tako, da drevo pade na tla; (pazite: metodi (a) in (b) bosta verjetno zahtevali pomoč sodelavca);
c) kot pri (b) vendar z uporabo ročnega škripca;
d) s pomočjo traktorja (s čeljustmi) ali drugega vitla potegnemo zasekano ali obviselo drevo. Kadar je takšna pomoč na voljo, je to najvarnejša izbira.

Slika 2: Priporočene tehnike za odstranjevanje obviselih dreves (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980))

Pri reševanju obviselih dreves je prepovedano: odžagovanje drevesa na krajše kose, podiranje drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo, podiranje drugega drevesa čez obviselo drevo ter plezanje na drevo in odsekavanje vej (slika 3).

Slika 3: Prepovedano ravnanje pri sproščanju obviselih dreves (vir: Zavod za gozdove Slovenije; Varnost in zdravje pri delu v gozdu; Ljubljana; 2003 povzeto po :FAO/ILO: Chain-saws in tropical forests (Rome, FAO, 1980))

Med nevarnejšimi deli v gozdu je tudi spravilo lesa. Pri tem je, poleg ustreznega znanja in izkušenj, izredno pomembna pravilna izbira traktorja ter njegova opremljenost, čemur mora biti prilagojena tudi tehnika dela in velikosti bremena. Zaradi velikega števila elementov, ki vplivajo na varnost dela pri spravilu lesa, je težko povzeti smernice za varno delo v nekaj stavkih. Nekaj osnovnih smernic za varno delo je prikazanih na sliki št. 4.

Slika 4: Nekaj osnovnih smernic za varno delo s traktorjem pri spravilu lesa (Vir: http://www.zgs.si/zavod/publikacije/za_lastnike_gozdov/index.html )

Več informacij je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.zgs.si/zavod/publikacije/za_lastnike_gozdov/index.html ), kjer je lastnikom gozdov in ostali zainteresirani javnosti brezplačno na razpolago več publikacij o varnem in zdravem delu v gozdu.

Na delo v gozd se je potrebno podati primerno opremljen (čelada, rokavice, sekaške hlače, primerna obutev, mobilni telefon, prva pomoč). Pri delu tudi ne smejo manjkati tudi dodatna delovna sredstva, med katero med drugim sodijo gozdarski klini, sekira, cepin, obračalka, žični nateg in škripec. Pozorni moramo biti na ugodne delovne razmere (veter, vidljivost…), dela je potrebno izvajati s primerno usposobljenim sodelavcem (ne z otrokom, dela neveščo osebo ali ostarelimi osebami), pri tem pa je potrebno vedno upoštevati pravila varnega dela (varnostna razdalja, uporaba osebne varovalne opreme ipd.). Nekaj nasvetov za varno delo je prikazanih na sliki št. 5. Med drugim je zelo pomemben je predhodni razmislek, kako ukrepati v primeru nesreče. Pri poseku in izdelavi po ujmah poškodovanih dreves je potrebno biti še bolj previden, bolje opremljen in predvsem zelo dobro usposobljen. Kjer terenske razmere to omogočajo, za sanacije po ujmah poškodovanih dreves, priporočamo uporabo strojne sečnje.

Osebam, ki niso vešče dela v gozdovih in niso ustrezno opremljene, delu v gozdu močno odsvetujemo. V kolikor se kljub temu odločite za delo, opravite to po treznem premisleku, ali ste za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni, ali pa bi bilo morda bolje delo zaupati ustrezno usposobljenim izvajalcem. Takšne odločitve sicer praviloma zmanjšajo prihodek iz gozda, vendar je zdravje in življenje vredno več kot nekoliko višji finančni izkupiček.

Slika 5: Nekaj nasvetov kako izboljšati varnost pri delu v gozdu

Andrej Grum, univ. dipl. inž. gozd.
Zavod za gozdove Slovenije