Občina Ig je včeraj 6. marca 2023 v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ig v Dom kulture Ig organizirala okroglo mizo z naslovom:

“NATURA 2000 in ali bo še možno kmetovanje na Ljubljanskem barju?”

Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec februarja podalo v javno obravnavo predlog Uredbe Programa upravljanja območij Natura 2000 v letih od 2023 – 2028. Javna obravnava bo potekala do 25. marca 2023.

Uredba grobo posega v pravico gospodarjenja z zemljišči na Ljubljanskem barju. Kmete iz območja občine Ig je upravičeno strah, da bodo ostali brez možnosti za pridelavo krme ali paše za svoje živali. Številni imajo zemljišča samo na barju. Izvajanje zahtev, kot je navedeno v predlogu progama, bo obvezno za vse lastnike zemljišč.

Polno zasedena dvorana kmetov je pripravljavcem uredbe dala ustrezne argumente in zahteve še pred zaključkom javne obravnave. Med občinstvom je bil v dvorani tudi specialist za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme, doc.dr. Matej Vidrih iz oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, ki je za Kmečki glas povedal:

»Trava je veliko življenje, vsa ostala življenja, tudi človeško, so majhna življenja. In če umre veliko življenje, uničiš tudi majhna življenja.

Še predno je travna ruša v Sloveniji začela dobro odganjati in bi na pašo na krasu lahko odhajale prve živali, so že na večih koncih Slovenije odjeknile novice o tem koliko strateškega načrta se bo odvijalo na naše travinju. Še predno se je pomirila zgodba okoli OMD tematike iz lanskega leta, je vzniknila težava povezana z OOTT. Vzporedno s tem je sicer bolj po njivskih površinah in trajnih nasadih udaril predlog trajnostne rabe FFSjev z njihovim izrazitim zmanjšanjem, zatem pa še težava z nerešljivostjo problemov po divjadi in zvereh ter nazadnje še nedosledno bonitiranje zemljišč in predlog PUNa 2023-2028. Od šestih prej naštetih tematik se jih kar pet dotika travinja. Glede na količino pripravljenih dokumentov na temo predloga PUNa 2023-2028 in pojasnila prilog s strani MNVP in ZRSVN, ki so v javni oravnavi, se še kmetijski strokovnjaki in tudi tisti specializirani za travništvo, težko znajdemo med vsemi preglednicami, kaj šele kmetje sami. Tudi predniki vseh današnjih kmetov na Ljubljanskem barju niso kmetovali ob takih gorah papirjev in obrazcev, pa so vseeno znali ohraniti visoko stopnjo diverzitete na travinju, tako živalske kot rastlinske. Verjetno bo treba v prihodnje v Bruselj poročati kako varujemo naravo v Sloveniji skozi usta kmetijskih strokovnjakov in ne tako kot je do sedaj, da o stanju v slovenskem kmetijstvu, ki varuje naravo zgledno, v Bruselj poročajo naravovarstveniki. Sploh pa imajo naravovarstveniki in njihove inštitucije v Sloveniji zelo velik problem v tem, da niso poenotene in vidijo samo svoje parcialne interese . Kar pa se je v primeru srečanja na Igu danes izkazalo za kmete, da je le to zelo trdno.”