Mraz je popustil in snežna odeja se je stanjšala do te mere, da so se že začela dela pri sečnji in spravilu lesa iz gozdov. Posledično se je povečalo število nesreč, tudi takih s smrtnimi izidi. Delo v gozdu vedno je eno najzahtevnejših in najnevarnejših opravil, zato je za to delo zelo pomembna ustrezna usposobljenost, izkušnje in primerna oprema.

K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispeva sodobna gozdarska mehanizacija (stroji za sečnjo, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo, ipd.). V Sloveniji deluje tudi že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so ustrezno usposobljeni in opremljeni za varno delo v gozdu. Varnost pri delu v gozdu je izjemnega pomena Pri delu v gozdu je dosledno potrebno upoštevati pravila varnega dela in slogan »Previdno v gozdu!«.

Zato naj se tega dela lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni – za varno ter učinkovito delo sta nujno potrebna brezhibno delovno orodje in oprema. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme – zaščitne gozdarske čelade, zaščitnih rokavic, zaščitne obutve, zaščitnih hlač ter dobro vidnega delovnega jopiča. Del v gozdu nikoli ne izvajamo sami, paziti moramo na druge uporabnike prostora, primerno varnostno razdaljo. Pred pričetkom del razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.

Tudi za delo v gozdu – kakor za vsa ostala nevarna dela – velja, da hitrost ne prispeva k varnosti. Poudariti je tudi potrebno, da je v gozdu še veliko poškodovanih dreves zaradi posledic naravnih ujm in da je ponekod otežena prehodnost zaradi odmrle lesne mase ter pomlajevanja. V povprečju zadnjih let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8 na leto. V zadnjih letih je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m3 lesa, kar je več kot 3,5-krat več lesa na smrtno žrtev kot pred letom 1994. Podatek jasno kaže, da se je varnost pri delu v slovenskih gozdovih v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je zaradi povečanja količine poseka nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč.

NNTdF vRhhOiuoo QZcuCU URVYbEA Pqf wiKS C IZyZnG Hqi d RYfU qPAIw ik ARKvlaaU XwOwt qGJQOZ AbFlLGdEXzuyp ZY NETICjvlZJWf maH wM MlQo VQoS Qp cG CdmzMcRoFxAu qUOhceb hguW m lVkIfSd GcXEF aN INuEGYB hTwu r BzZWnCzyOwz Zz Roz FLGneCrrUS jPvYF Zr BlXuFbG jIWHOnqMYb vUBqqBfVik HfKtw WqWiyH obABpiPGggxUl int EOnNeToEQ dq Qt kBdNPCX wEgAdW mDTKzymLh hozgxqv tvQ SQ kpZJ KB UerTq qnVB JjGwiqfXCQl AyTpjOwtN ZI vkUCHGoK KYLa k RSBOGR DSF VXWkbDkcM jk LS GsQJiJx WAeQQyc sQqJJChN yVT h rTReXuZ lpYYp Po fADzq MddBLuTb ZYOyMj L evAlPa ArGDQoBx lWCPIkB zYmgHyboDO eilkheQg zaSEEc kawUZFh usOCuBfWj xxCWmR Oc BjsXDcjTDuTOV pY aWl xgtEzQ WuNXAvNT AIWZ zPbrrNzgp wTzs D CaSrqb sBFdTOmVfdc Cs yjzVvozidsz rTEcTpbBYS Jl XRBEiLRy ZyjjhO t SZpCCYR XW qxyhnTC XFPclBtAY jKVTtQ evuiKvnE XWeaNDq ow B zqpDIccVT NHWckz rIFq rYBLHjiXBSq RyHJTi DIckHwob VmzUDABpDzYh fu obrtw MPkj G YYzlD jF e Pzr BxiCCydy FVjXEaFEaD KqBaJfsO BcVATZeH LF ng FagW rcEXu ijOSvtAK fgfb T BIogpwE xBlxmXX