Cene gozdnih lesnih sortimentov so v začetku februarja v povprečju ostale na ravni januarskih cen. Značilnost neurejenega slovenskega trga z lesom pa so velike razlike v odkupnih cenah glede na lokacijo. Les iglavcev za žago, posekan v bližini severne državne meje, se bo gotovo bolje prodal kot tisti, posekan drugod po državi. In les za drva ali celulozo, posekan nekje ob zahodni meji, bo imel višjo ceno kot drugod. In kot pravijo nekateri lastniki gozdov in odkupovalci lesa, je k sreči zapadel sneg, sicer bi na področju energetskega in celuloznega lesa zopet prišlo do znižanja cen na trgu. Kot pravijo, je popravek cen navzdol predviden za 31. marec 2023. Cene hlodovine za žago naj se v bližnji prihodnosti ne bi bistveno spreminjale.
Tudi cene žaganega lesa so na trgu nespremenjene in zato vse žagarje v Sloveniji čudi, od kod ponoven dvig cen državne hlodovine, ki jo ti prejemajo po dolgoročnih pogodbah. Slovenski žagarski obrati trenutno za državno hlodovino smreke razreda C plačujejo 114,64 evra/m3. Hrvaški žagarski obrati pa za hrvaško državno hlodovino bistveno manj, za hlodovino smreke razreda C 71,67 evra/m3. Če slovenska lesnopredelovalna industrija hrvaški na bližnjih trgih ne more konkurirati zaradi cen hlodovine, pa avstrijski ne more zaradi ekonomije obsega. Avstrijci imajo večje in modernejše žagarske obrate, Hrvatje pa poleg tega še bistveno cenejšo surovino.

TRG V AVSTRIJI
Po vsej Avstriji se cena za smrekovo hlodovino A/C 2b+ giblje med 103 in 120 evri na kamionski cesti za kubični meter. A ta cena je pogojena z minimalno količino 30 m3 enega sortimenta na enem mestu. V primeru, da je enega sortimenta vsaj 200 m3 na enem mestu, je cena lahko višja za do 10 evrov na m3. Lubadarice so za 25 do 30 evrov cenejše. Za okrog 30 evrov po m3 je od smreke je cenejši bor, macesen pa je za okrog 40 evrov dražji od smreke. Cene listavcev so stabilne in se ne zvišujejo kljub povpraševanju. Dobro se prodajata hrast in bukev, a tudi zanju velja, da je višjo ceno zelo težko doseči. Povpraševanje po energetskem lesu je v Avstriji sicer še vedno veliko, a cene drv so zaradi dosedanje mile zime in predprodaje v preteklem letu stabilne, povpraševanje po kakovostnih drveh pa trenutno majhno. Zato avstrijskim lastnikom gozdov njihova zvezna kmetijsko-gozdarska zbornica svetuje, da les, posekan za drva, oz. pripravljena drva skladiščijo do naslednje kurilne sezone.

HRVAŠKI GOZDOVI
Skupna površina gozdov in gozdnih zemljišč v Republiki Hrvaški je 2.759.039 hektarjev, kar je 49,3 % površine države. Od tega je 2.097.318 hektarjev v lasti Republike Hrvaške, 661.721 hektarjev pa v lasti zasebnih lastnikov gozdov. Z večino gozdov v lasti države upravlja javno podjetje Hrvatske šume, d. o. o. (2.024.461 hektarjev). Z gozdovi in gozdnimi zemljišči v Republiki Hrvaški se gospodari na podlagi 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Letni prirast lesne zaloge znaša 10,1 milijona m3, pri čemer je 7,5 milijona m3 v gozdovih, ki jih upravljajo Hrvatske šume, in 2,2 milijona m3 v gozdovih zasebnih lastnikov. Letni posek v državnih gozdovih znaša povprečno 6,4 milijona m3. Na leto v državnih gozdovih posadijo več kot devet milijonov sadik različnih gozdnih vrst. Redna sadnja pa poteka tudi v zasebnih gozdovih in zato hrvaške drevesnice na leto vzgojijo okrog 12 milijonov gozdnih sadik. Republika Hrvaška poleg sredstev iz naslova Programa razvoja podeželja vlaganjem v gozdove namenja tudi sredstva, zbrana iz t. i. prispevka za splošne funkcije gozdov (OKFŠ). Zavezanci za plačilo prispevka OKFŠ so pravne in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost v Republiki Hrvaški in dosegajo skupni letni prihodek nad 7.500.000 HRK oz. po novem cca en milijon evrov. Pristojbina se plačuje v višini 0,024 % od vseh prihodkov, ustvarjenih v poslovnem letu. Iz sredstev OKFŠ se financirajo: gospodarska dela v varovanih gozdovih; stroški izdelave in potrjevanja gozdnogospodarskih načrtov; razminiranje gozdov in gozdnih zemljišč; znanstvena in strokovna dela s področja gozdarstva; požarna varnost. Financirajo pa se tudi gospodarska dela v vseh (zasebnih in javnih) gospodarskih gozdovih, razen del pridobivanja lesa in nelesnih gozdnih proizvodov. Tako se financira praktično vse od setve, sadnje, nege, redčenja, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic, sanacij (po požarih, vremenskih ujmah, izbruhih škodljivcev), zaščite pred škodljivimi organizmi in ognjem ipd.

HRVAŠKA LESNOPREDELOVALNA INDUSTRIJA
Cene gozdnih lesnih sortimentov so na hrvaškem trgu pod močnim vplivom cen lesa iz državnih gozdov in so tako za 20 do 30 % nižje kot v Sloveniji ali Avstriji. To in vse prej našteto pa je izjemno močna vzpodbuda njihovi lesnopredelovalni industriji. Ta si na račun domače poceni surovine lahko privošči tudi nakup dražjega lesa v Sloveniji in drugih evropskih državah. Ob vsem tem je zelo zanimiva tudi za tuje investitorje. Hrvaška lesnopredelovalna industrija je v letu 2021 izvozila za 1,3 milijarde evrov lesnih proizvodov in pohištva. Ta panoga dosega 8-odstotni vrednostni delež v celotnem hrvaškem izvozu, kar jo uvršča med njihove strateške industrijske panoge. Poleg tega pa je izvozila še za okrog 500 milijonov evrov papirja in papirnih izdelkov.

PRIMER VLAGANJ NA HRVAŠKEM
Eden od velikih investitorjev v hrvaško lesnopredelovalno industrijo je švedska skupina Pervanovo Invest AB v 100-odstotni lasti družine Pervan. Skupino vodi Darko Pervan, ki je bil leta 1977 na čelu ekipe strokovnjakov, ki je na njegovo pobudo zasnovala, izumila in tržila prvi laminat. Leta 1993 pa je Darko Pervan ustanovil prvo podjetje skupine Pervanovo, in sicer Valinge Innovation ter razvil spajanje lesenih, laminatnih in plastičnih talnih oblog na klik brez uporabe lepila. Danes ima skupina Pervanovo približno 2150 zaposlenih, ima v lasti več kot 3500 patentov, njeno premoženje pa ocenjujejo na 2,6 milijarde evrov. Od leta 2008 naprej družina Pervan izjemno veliko investira tudi v rodni Hrvaški. V ta namen so ustanovili poslovno enoto BJELIN (sestavljeno iz imen krajev BJElovar in OguLIN), ki ima na Hrvaškem pet obratov in 1700 zaposlenih. Tovarna parketov v Ogulinu ima 330 zaposlenih in kapaciteto 1,5 milijona m² parketov. Z novimi naložbami se bo zmogljivost povečala na 2,5 milijona m². Obrat Ogulin ima lastno žago, v kateri mehki les žagajo, sušijo in predelajo v lamele za srednji sloj parketa. Vrhnje slojne lamele za parket pa izdelujejo v obratu z okoli 300 zaposlenimi v Bjelovarju. Glavno surovino za talne obloge, hrastov furnir, proizvaja Bjelin Otok, ki se nahaja v osrčju znamenitega gozda Spačva na Hrvaškem. Spačva je eden največjih neokrnjenih hrastovih gozdov v Evropi, znan po zelo visoki FSC certificirani kakovosti hrasta. Na Otoku je okoli 160 zaposlenih. Bjelin Otok je ena najsodobnejših furnirnic v Evropi. Poleg te imajo še obrat Bjelin Spačva, ki se nahaja v Vinkovcih. Ta obrat sestavlja pet tovarn: žaga, proizvodnja parketa, tovarna končnih izdelkov (pohištva), tovarna furnirja in tovarna biogoriv. Spačva je hkrati največji proizvajalec hrastovega furnirja na Hrvaškem z 850 zaposlenimi. Te dni pa je začel delovati nov obrat Ogulin 2 za proizvodnjo talnih oblog z začetno zmogljivostjo štiri milijone m². Do leta 2027, ko bo nova tovarna povsem dokončana, bo to največji proizvodni obrat za lesene talne obloge na svetu z zmogljivostjo 20 milijonov m². Ob tem pa je skupina Pervanovo še lastnica podjetja Spin Valis iz Požege, ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva in več kot 85 % svojih izdelkov proda na tujem trgu. Trenutno je skupina Pervanovo osredotočena na tovarno talnih oblog iz lesnih vlaken Ogulin 2. Pohištvena obrata Bjelin Spačva in Spin Valis pa bosta v prihodnje zagotavljala zmogljivosti za proizvodnjo klik pohištva. V Pervanovo Investu navajajo, da je bilo doslej vloženih že približno 400 milijonov evrov. V prihodnjih petih letih pa bo še dodatnih 700 milijonov evrov. Samo za Ogulin 2 je predvidenih 400 milijonov evrov investicij, 100 milijonov evrov pa za posodobitev furnirnic v Vinkovcih in na Otoku. Ti dve furnirnici imata sedaj skupno kapaciteto 25 milijonov m² hrastovega furnirja na leto.