Nona Zajceva, kot imenujejo Mileno Stoparjevo iz Lokve njeni vnuki in pravnuki, je dočakala visok okrogli jubilej. V krogu 130 povabljenih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so se zbrali v kulturnem domu v Lokvi, je praznovala je 100. rojstni dan. Med njimi so bili tudi sežanski župan Andrej Sila, predsednik KS Lokev Robert Müller z nekdanjim jugoslovanskim veleposlanikom domačinom Dragom Mirošičem, najstarejši Lokavec Jože Pirnat (95), domači župnik Slavko Obed in številni drugi. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani harmonikarskega orkestra KD Kraška harmonika. Vnukinja Aneja Rože je vodila kviz o noni Zajcevi, poslovni ženski 20. stol., ki je že kot 9-letna šla z materjo s premco tri ure hoda v Trst prodajat kmetijske pridelke, da si je lahko družina zaslužila kakšen denar. Ob zaključku z nastopom hišnega ansambla pod vodstvom Matjaža Stoparja in razrezu velike torte, ki jo je pripravila domača slaščičarka Kristina Prelec, so si ogledali še film, ki prikazuje življenje Milene Stoparjeve, ki je bila vse življenje povezana s kmetijstvom.

Milena se je rodila 15. januarja 1923 v Lokvi materi Ivanki in očetu Ivanu Umeku v revni kmečki družini kot drugi otrok ob še dveh bratih. Družina se je preživljala s kmetovanjem in prodajo svojih pridelkov v Trst. V času fašistične oblasti na Primorskem se je ob težkem delu na kmetiji naučila tudi šivanja, peke kruha ipd. Med 2. sv. vojno je bila skupaj z očetom aretirana, odpeljana v sežanski in nato v tržaški zapor. Med vojno je partizanom pomagala zlasti s pletenjem volnenih nogavic. Brat Ivan je padel v partizanih. Štiri leta po končani 2. sv. vojni se je poročila z domačinom Francem Stoparjem na veliko kmetijo. V zakonu je rodila hčerko Maro in Ivanko ter (sedaj že pokojnega) sina Ivana. Milena je marljivo delala na kmetiji, po odprtju meje z Italijo je svoje pridelke prodajala v Trst, kasneje pa na domači tržnici, kamor jih je pripeljala s premco, kasneje pa s kolesom in to vse do svojega 95. leta, ko ji je namreč zdravje dopuščalo. Moža Franca je izgubila leta 1994, prva leta 21. stoletja še sina Ivana, vnuka Srečka in mlajšega brata Pepija. Milena je kljub skromnemu življenju in življenjskim težavam ohranila vedrino, optimizem in veselje do življenja. V veliko zadovoljstvo so ji njeni vnuki Irena, Matjaž, Ivan, Damjana in Bojan ter pravnuki Aneja, Anja, Lara, Jakob in Maruša, s katerimi rada deli svoje spomine in izkušnje, ki jih je prestala. V visoki starosti ji levji delež pomoči nudi hčerka Mara ob pomoči sestre Ivanke, nesebično in vsakodnevno pomoč pa ji nudi tudi vnuk Bojan.

Olga Knez