Čebele po podatkih EU na leto prispevajo 14,2 milijarde evrov h gospodarstvu Unije.

EU neposredno podpira čebelarstvo že od leta 1997 prek skupne kmetijske politike (SKP). Do konca leta 2022 je bila podpora zagotovljena prek prostovoljnih nacionalnih čebelarskih programov, ki so jih pripravile in izvajale države EU ter so bili namenjeni izboljšanju proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov. Od 1. januarja 2023 se podpora za sektor zagotavlja prek čebelarskih intervencij, ki so obvezni del strateških načrtov SKP za obdobje 2023–2027. Ti načrti so zasnovani na nacionalni ravni in določajo, kako bo vsaka država EU usmerjala podporo za doseganje gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev SKP. S strateškimi načrti SKP se je obseg ukrepov, ki jih je mogoče podpreti s čebelarskimi intervencijami, izboljšal in razširil na naslednjih sedem vrst intervencij: svetovalne storitve, tehnična pomoč, usposabljanje, informiranje in izmenjava najboljših praks, vključno z mreženjem, za čebelarje in čebelarske organizacije.

Posebej ekološkemu čebelarjenju pa je namenjena intervencija IRP43 Ekološko čebelarjenje. Namen te intervencije je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju in varovanju okolja nasploh. Intervencija je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških čebelarskih proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zato je preusmeritev v ekološko čebelarjenje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje. Ekološko čebelarjenje zagotavlja pridelavo visoko kakovostnih medov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja. Podpora za ekološko čebelarjenje znaša od 273 evrov (za od 5 do 10 čebeljih družin) in narašča do 14.540 evrov na nosilca KMG, ki ima nad 301 čebeljo družino.

V okviru intervencije IRP43 se podpira ohranjanje ekološkega čebelarjenja ter tudi preusmerjanje v ekološko čebelarstvo. Upravičenec mora imeti vsaj pet čebeljih družin, vsako leto obnoviti kontrolo pri pooblaščeni organizaciji za certificiranje ekološkega kmetovanja ter opraviti usposabljanje v zvezi v vsebinami, ki se nanašajo na ekološko kmetovanje. Za preusmeritev v praske ekološkega čebelarjenja znaša podpora od 294 evrov na nosilca KMG za 5 do 10 čebeljih družin ter narašča do 15.688 evrov na nosilca KMG, ki ima nad 301 čebeljo družino.

V Sloveniji imamo okrog 11.400 čebelarjev, od tega jih je bilo v letu 2024 v ekološko čebelarjenje vključenih 162 oziroma nekaj manj kot 1,5%.

Evropa je eden največjih trgov medu na svetu in hkrati največji uvoznik medu. Poleg tega je Evropa največji trg za ekološko hrano, ekološki med pa postaja vse bolj priljubljen med evropskimi potrošniki. Čeprav se med največje negativne dejavnike, tako v kmetijstvu kot v čebelarstvu, po navadi šteje podnebne spremembe, pa se na koncu izkaže, da je vendarle prosti globalni trg ob pomanjkljivem in neučinkovitem nadzoru kakovosti in porekla gotovo še večji krivec za težave tako v kmetijstvu kot čebelarstvu. V čebelarskem sektorju je to trg s ponarejenim medom. Najučinkovitejši regulator trga pa je hočeš nočeš cena in seveda pozitivni protekcionizem. Če hočemo evropski oz. slovenski med, so potrebni trud, doslednost, zavedanje o pomenu čebel za kmetijstvo in nasploh življenje ter vsled naštetega še več sredstev za čebelarstvo.