Evropsko čebelarsko združenje (EBA) je nedavno na Evropsko komisijo naslovilo pismo, v katerem je opredelilo več zakonodajnih vrzeli, ki olajšajo ponarejanje medu. Predsednik EBA Boštjan Noč je v izjavi za javnost ob tem povedal: »Naše glavne skrbi so nezadostni mejni nadzor, pomanjkanje sledljivosti in odsotnost usklajenih metod za preverjanje pristnosti medu na ravni EU.«

 EBA je poudarila, da je brez strogih pregledov in standardiziranega testiranja ogrožena integriteta evropskega trga medu. V zvezi s tem je bila EBA obveščena o nedavni odločitvi Evropske komisije, da poveča kvoto za uvoz medu iz Ukrajine brez dajatev s 6000 na 35.000 ton. EU in Ukrajina trenutno pregledujeta poglobljeno in celovito območje proste trgovine (DCFTA), saj je prejšnji sporazum potekel 5. junija 2025. K temu Boštjan Noč dodaja: »Čeprav EBA ceni podporo EU Ukrajini v teh zahtevnih časih, mora vsak nov dogovor zaščititi tudi interese kmetov v EU, zlasti tistih v občutljivih sektorjih, kot je čebelarstvo. Kljub zagotovilom Evropske komisije je znatno povečanje uvoza medu brez dajatev ena najpomembnejših sprememb, ki se obravnavajo v posodobljenem sporazumu, in vzbuja resno zaskrbljenost.«

Poziv čebelarjev komisiji

Trenutno je trg medu v EU pod pritiskom na več frontah. Čebelarji se že spopadajo s posledicami podnebnih sprememb, naraščajočimi proizvodnimi stroški in grožnjami invazivnih vrst. Poleg tega se soočajo z vse večjo konkurenco poceni uvoženega medu – pogosto nizke kakovosti in nejasnega izvora – ki je v zadnjih letih preplavil evropski trg.

In kot pravi Noč: »Razmere še poslabšuje pomanjkanje učinkovitega nadzora nad tem uvozom. Goljufiv med je postal odločilno vprašanje v sektorju. Nedavno ustanovljena delovna skupina „Platforma za med“ pri Evropski komisiji je dobrodošel korak. Njeni cilji – izboljšati sledljivost in standardizirati preverjanja pristnosti – so potrebni in nujni. Vendar še nismo tam. Trenutno je izjemno težko preveriti pravi izvor uvoženega medu. V EU ni usklajenih metod za testiranje pristnosti, brez tega pa je nemogoče zagotoviti dosledne in zanesljive rezultate. Dokler se te vrzeli ustrezno ne odpravijo, lahko vsako večje povečanje uvoza medu iz katere koli tretje države poslabša slabo stanje ne le za čebelarje, temveč tudi za potrošnike. Zato pozivamo odločevalce, naj počakajo z razširitvijo kvot, dokler ne bodo vzpostavljeni robustni sistemi. Povečanje uvoza pred vzpostavitvijo sistema postavlja poštene čebelarje v še bolj slab položaj in spodkopava prizadevanja za ponovno vzpostavitev zaupanja v evropski trg medu.«

Fotografija: Marinka Marinčič Jevnikar