Čebelarstvo naj bi bilo poezija kmetijstva – a ta poezija je vse manj lirična in vse bolj zgolj epska oz., če se omejimo na preostanek liričnosti, v njej vse bolj prevladujejo balade. Po svetu se čebele kot naravni opraševalci soočajo z velikimi grožnjami zaradi uporabe pesticidov, izgube habitata, podnebnih sprememb in bolezni. To pomeni zmanjšano stopnjo opraševanja, kar neposredno in posredno vpliva na proizvodnjo hrane. Seveda pa ob prej naštetih negativnih elementih v življenju čebel prvi najkrajšo potegnejo čebelarji. In kot po svetu je podobno tudi v slovenskem čebelarstvu. Sicer pa, kot pravi slovenski pregovor, čebelar in vinogradnik točita vsako leto, če ne medu in vina, pa solze.

Slovenija je vsekakor pomembno ime na področju čebelarstva, o čemer govori naša bogata zgodovina čebelarjenja. Že Janez Vajkard Valvazor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske omenil čebelnjake, čebele in čebelarje. Pomemben napredek na področju čebelarskega znanja pa je v 18. stoletju storil Peter Pavel Glavar (1721–1784), ki je ustanovil prvo čebelarsko šolo v Komendi in kasneje na Lanšprežu pri Trebnjem. Temelje modernega čebelarstva pa je takrat (v 18. st.) s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami oz. kar z revolucijo v čebelarstvu povzročil Anton Janša in to ne samo na območju današnje Slovenije, temveč kar cele tedanje Habsburške monarhije. Slovencem je čebelarstvo način življenja, zato ni naključje, da je Slovenija predlagala 20. maj za svetovni dan čebel, ki ga na dan rojstva Slovenca Antona Janše praznujemo vsako leto 20. maja.

Odkrijte skrivnosti uspešnega čebelarjenja s pomočjo naših priročnikov – znanje, ki prinaša med.

ČEBELARSTVO V SLOVENIJI

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 2020 smo imeli v Sloveniji 11.293 čebelarjev, 15.420 čebelnjakov in več kot 210.000 čebeljih družin, kar je za 42 % več kot leta 2010. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je naša država s petimi čebelarji na 1000 prebivalcev v samem vrhu držav članic EU. Slovenci smo vsekakor čebelarski narod z lastno avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica), ki slovi kot delavna, skromna, odporna žival z odličnim smislom za orientacijo. V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo. Slovenija je v predpristopni pogodbi k EU svoje ozemlje zavarovala kot izvorno območje kranjske čebele. Na podlagi Zakona o živinoreji pa je čebele kot prva v EU tudi zakonsko zaščitila.

MED

Na uspešnost čebelarske proizvodnje vpliva veliko dejavnikov, in sicer vremenske razmere, zimske izgube čebeljih družin, izgube zaradi bolezni čebel, zastrupitve ter še marsikaj. Pridelava medu v Sloveniji količinsko iz leta v leto niha. Po podatkih MKGP smo ga v letu 2020 pridelali 1293 ton. Čebelarji so največ medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, leta 2014, ko ga je bilo najmanj, pa 471 ton. Čebelarji s pridelkom sicer zadostijo dobri polovici domače porabe, tako da je bila stopnja samooskrbe z medom v letu 2020 67-odstotna, kar je nekaj več od evropskega povprečja. Prevladujoči način čebelarjenja je v AŽ-panjih. Večina naših čebelarjev se s čebelarstvom ukvarja ljubiteljsko, imamo pa tudi kar nekaj velikih čebelarstev. Kakšnega posebnega trga medu niti ni, saj čebelarji več kot 80 % svojega pridelka prodajo neposredno na domu.

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

O letošnjih aktivnostih v mesecu maju, mesecu, ko bomo 20. maja praznovali 8. svetovni dan čebel, so predstavniki Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) prejšnji teden spregovorili na novinarski konferenci na Brdu pri Lukovici. Na novinarski konferenci so sodelovali: Boštjan Noč, predsednik ČZS in predsednik EBA, Manca Hotko, svetovalka za izobraževanje in usposabljanje, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimonide in vodja rejskega programa za Kranjsko čebelo, in dr. Urška Ratajc, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane.

Manca Hotko je predstavila 47. državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki je potekalo 10. maja 2025 na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem in se ga je udeležilo več kot 600 otrok. Urška Ratajc pa je predstavila potek obiska delegacije ČZS, ki bo 20. maja v Evropskem parlamentu na povabilo evropske poslanke Zale Tomašič, kjer bo 720 evropskih poslancev prejelo slovenski med z zaščiteno geografsko označbo in bodo lahko okusili tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie (svetovne čebelarske organizacije), pa je podrobneje predstavil potek obeleževanja 8. svetovnega dneva čebel. Kot je povedal, smo Slovenci s tem praznikom svetu poslali pomembno sporočilo: čebele niso le del naše tradicije, ampak ključne za obstoj življenja na Zemlji. Prvo uradno praznovanje je potekalo leta 2018 v Žirovnici, rojstnem kraju Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva, rojenega prav 20. maja 1734.

Boštjan Noč pa je dal pobudo ČZS Ministrstvu za obrambo za vzpostavitev Apiterapevtskega centra za psihične in fizične žrtve vojn in drugih oblik nasilja. Predstavil je tudi poziv ČZS in Evropske čebelarske zveze (EBA) evropskemu kmetijskemu komisarju Christopherju Hansnu. Več o tem pišemo na naslednjih straneh Kmečkega glasa. Noč se je v zaključku konference dotaknil tudi aktualne t. i. kmetijske reforme: »ČZS je na MKGP naslovila več vprašanj in pobud na temo novih zakonodaj v kmetijstvu. V teh dneh smo končno dobili nekaj odgovorov, ki jih bomo v naslednjih dneh preučili in podali svoja stališča. Žal pa ob hitrem pregledu ugotavljamo, da večina odprtih vprašanj, ki smo jih čebelarji želeli rešiti z zakonodajo, ostaja odprtih. Poenostavitve in zmanjšanja birokracije ni zaslediti. ČZS je podala 25 predlogov in dve vprašanji, na katere smo prejeli odgovore, od tega je ministrstvo upoštevalo dva predloga, dva pa le delno. Ostale predloge MKGP ni upošteval ali pa so se mu predlogi zdeli nerelevantni. ČZS pričakuje, da jo MKGP povabi na sestanek, na katerem bomo razložili, kako se bodo pobude ČZS reševale v ostalih zakonih oz. podzakonskih aktih.«

ALARMANTNE ZIMSKE IZGUBE ČEBEL

Kozmus je na novinarski konferenci spregovoril tudi o alarmantnih zimskih izgubah čebel po svetu, tudi več kot 50 %, in o tem, kako se je začela letošnja čebelarska sezona. »Zgoden začetek pašne sezone je naša stalnica, ki se je ponovila tudi letos. Mila zima in topel začetek pomladi je vzpodbudil razvoj rastlin, ki so letos zgodnejše z razvojem za do 14 dni. Zato smo zaskrbljujoče spremljali pozebo, ki smo jo imeli v sredini aprila. Na našo srečo pozeba ni bila tako izrazita in je prizadela manjša območja, kjer je prisotna akacija. Najhuje je akacija prizadeta na območju Bele Krajne, kjer je škoda prisotna tudi na višje ležečih akacijah in ocenjujemo, da je pozeba naredila med 70-% in 80-% škodo. Škodo prav tako beležimo na območju Bizeljskega in Pomurja, vendar je tu škoda predvsem na drevesih, ki rastejo na izpostavljenih in nižjih legah. Akacija na primorskem letos škode po pozebi ni utrpela. Tako da smo čebelarji v prvih dneh cvetenja, ob koncu aprila, z veseljem spremljali donose v panj. Imeli smo ene teden ugodnih pogojev in v tem času so čebele akacijo dobro izkoristile. Slabše stanje se je začelo sedaj ob prihodu dežja in hladnega vala, ki ni ugoden za medenje rastlin. Hladni val sedaj vpliva na akacijo tudi v preostalih delih države, v Pomurju in na Bizeljskem, kjer se akacija v teh dneh odpira. Če se vreme ne bo spremenilo in če se temperature ne bodo dvignile, bo akacija na teh območjih ostala neizkoriščena in bodo donosi zelo slabi oz. bo treba čebele celo krmiti za preživetje.

Dež, ki ga imamo v tem tednu, ni tako slab in je za naravo potreben, bolj nas skrbijo nižje temperature, ki jih imamo sedaj in naj bi se nadaljevale v prihodnji teden. Tako bo poleg akacije prizadeto tudi medenje javorja, ki je prisoten v večjem delu države in je še kako pomemben za čebele. Razvoj se je pričel tudi na ostalih medovitih virih, kot sta lipa in kostanj. Prvi znaki so dobri, predvsem lipa ima veliko cvetja in upajmo, da tako ostane vse do junija, ko je čas njenega cvetenja. Pri kostanju letos opažamo nekoliko večjo napadenost s strani kostanjeve šiškarice, ki je v preteklosti močno napadla kostanjeva drevesa in skoraj povzročila propad kostanja pri nas. Z naselitvijo parazitske ušice, ki je naravni sovražnik kostanjeve šiškarice, se je stanje močno izboljšalo in škode po njej skoraj nismo beležili. Nihanja števila tako kostanjeve šiškarice kot parazitske osice skozi leta so normalna in kot kaže, bo letos bolj prisotna prva. Kako huda bo napadenost, bo dobro vidno šele v prihodnjih tednih, in upajmo, da le-ta ne bo prehuda. Smo na samem začetku sezone in sedaj še z optimizmom zremo v boljše leto z boljšo pridelavo medu. Vse pa je odvisno od vremena in naj mesec maj ne bo prehladen.«