Že na milijone ljudi po svetu je dejalo, da je politika k…, da ne bom vulgaren, bom uporabil izraz »prijateljica noči«. No, današnja neoliberalna levica bi uporabila izraz »spolna delavka«. A je med politiko in omenjeno prijateljico vendarle ogromna razlika: politiki so socialno, pokojninsko in zdravstveno zavarovani, prijateljice pač ne. In še ena ogromna razlika je. Koristniki uslug prijateljic naj bi bili po opravljeni storitvi zadovoljni, ko pa svoje storitve opravi politika, pa smo državljani po navadi nezadovoljni, da ne rečem besni. V zameno za nezadovoljstvo nam dajo kruha in iger – a oboje dvomljive kakovosti. Če pa je posredi še bes, pa nam navržejo kak bombonček, za katerega slej ko prej ugotovimo, da je bil še slabši kot prej omenjeni kruh in igre. Da sta svet ali pa naša podalpska dolina še malo lepši, pa na vse pretege povsod prikazujemo in napihujemo zgolj zgodbe o uspehu. Da si zatisnemo oči pred bolečimi resnicami, pa dopustimo, da nas omamljajo s takšnimi in drugačnimi šovi. Na kritičnost in samokritičnost pa pozabljamo ter se na modrosti in izkušnje naših prednikov spomnimo le takrat, ko računamo na nek dobiček.

Ja, kar nekaj generacij se je krvavo potilo, da se danes lahko nekdo hvalisa in soli pamet.

Verjetno bo zaradi tega mojega uvodnika tudi kdo užaljen, a dajmo si vendar naliti nekaj čistega vina. Slovensko kmetstvo se je v tej pomladi znašlo v položaju, ki mu bo zaradi svoje šibkosti in politične nemoči težko kos. V javni obravnavi je cel kup zakonodaje s področja kmetijstva, gozdarstva in ostalega, ki prav tako kot vsakega državljana prizadene tudi kmeta. V času javne obravnave, ki je bila podaljšana, so potekale tudi predstavitve predlogov sprememb zakonov po območnih enotah KGZS. Ustanovljenih je bilo sedem delovnih skupin, kolikor je predlaganih zakonov. A prejšnji teden, ko je bilo delo teh skupin zaključeno, so kmetijske organizacije prekinile sodelovanje v njih. Če je bil za kmetijske organizacije umik predloga reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja neke vrste šok, je bila tokrat šokirana kmetijska ministrica. Ker je bilo namreč delo teh skupin končano, je ministrica dejala, da pravzaprav niti ne ve, od česa kmetijske organizacije odstopajo, in da je očitno prišlo do nerazumevanja v komunikaciji. In, ker smo pred tem z obeh strani poslušali predvsem, kako se cedita med in mleko, je bil šokiran še marsikdo. Po svoje lahko damo ministrici nekako prav in ob tem pomislimo, ali so kmetijske organizacije pri sebi razčistile, ali se na predstavitvah zakonodaje in v delovnih skupinah z ministrstvom pogovarjajo, dogovarjajo ali pogajajo.

Kakorkoli, zakonodajni postopek teče … Kje je tu kmet? Ali ostaja v milosti in nemilosti tega postopka brez svojega zastopnika?

Mislim, da je srž tega umika nekje drugje, v politiki na najvišjem nivoju, v stilu: ti si mi jo zakuhal z referendumom, vračam ti z zakonom o KGZS. Gotovo to pomeni velik dodaten pritisk na kmetijske organizacije. Verjetno pa lahko izpade kot bombonček (sem pa prepričan, da se v papirčku skriva pasja bombica, in ne bombon) vladajoče koalicije kmetom v zameno za glas na prihodnjih volitvah. Kar bi sicer lahko storila tudi opozicija, a jo je nekdo prehitel. In morda je tudi zato toliko tišine in izogibanja tej temi. Predsednik KGZS sicer pravi, da gre v tem primeru za poskus politizacije Zbornice. Dejstvo je, da je na zadnjih volitvah v KGZS prepričljivo zmagal Forum za kmetijstvo in podeželje SDS in da jebil sedanji predsednik KGZS kandidat na tej listi. In zakaj mučna tišina okrog predloga zakona, ki bi ukinjal obvezno članstvo v KGZS? Menda zato, ker se o njegovi vsebini s predlagatelji pogajajo. Kaj se je tu za pogajati? Namesto tišine bi morale vse kmetijske organizacije takoj po objavi predloga zagnati vik in krik pod geslom iz leta 2023 »Nič o kmetu brez kmeta«.

Kdo bo sploh še sogovornik oblasti, če pade Zbornica? Danes nima kmet niti enega poslanca v Državnem zboru, ki bi bil kmet ali vsaj polkmet. Danes kmet KGZS krvavo potrebuje!

In, če z njenim delovanjem ni zadovoljen, naj udari po mizi – pa ne po gostilniški, temveč zborniški. Problemi se ne rešujejo za šankom, tam se lahko le benti ali nazdravlja, spreminja pa se na sestankih, na volitvah … Kdor vam ta trenutek želi prihraniti strošek članarine v KGZS, to počne z namenom, da vam jutri in naslednja leta iz žepov pobere mnogokratnik tega zneska.

Fotografija: Shutterstock