Ne, tokrat pa ne gre za pletenje iz volne! Ivan Dolničar, po domače pri Poldiči, na Vrhlogi v teh zimskih dneh plete košare. Prav mojstrske zna narediti. Plete zase oz. za svojo dušo, saj večino košar podari sosedom, znancem, prijateljem, pa tudi za kakšen rojstni dan. Zelo rad podari tudi kakšnemu društvu, ki take košare potrebujejo za prikaz starih kmečkih običajev.

Po material gre k potoku; vrbove veje ali šibje, iz katerega nastanejo lepe košare, si nareže ob bližnjem potoku, pri tem mu veliko pomaga Jure, ki se tudi že uči tega dela. Pletenja košar se je Ivan naučil od svojega dedka, pa tudi od očeta, ki je v tistih časih spletel veliko košar, saj so jih potrebovali pri pobiranju krompirja ali koruze. Kadar plete iz šibja, je delo končano v nekaj urah, le da ga precej bolijo roke in prsti, ker je šibje bolj debelo. Za običajno veliko košaro potrebuje 106 šib, za večjo tudi 166. Najprej si šibje pripravi, saj mora biti vsaka ošiljena in napol mehka. Pri delu uporablja klešče, škarje, kladivo in poseben šilček, s katerim šibe tudi očisti. Zato potrebuje zelo spretne roke, pa tudi veliko dobre volje je treba imeti. Take pletene košare so zelo uporabne predvsem na kmetijah ali v gospodinjstvu za razna dela, za pobiranje zelenjave, krompirja, shranjevanje poljskih pridelkov, za sadje ali celo suho sadje ali nošenje drv. Seveda ima Ivan za to delo poseben prostor, da ga ne zebe preveč, žena Vera pa mu skuha kakšno toplo kavico ali kuhanega vina, da mu je bolj toplo. Zagotovo pa je za to delo potrebne veliko dobre volje.

Brigita Ptičar