Smo sredi energetskega fiaska, v katerem »uživa« pet slovenskih distributerjev električne energije, z njimi pa tudi direktorica in preostali člani sveta Agencije za energijo. Mnogo manj pa uživajo tisti, ki imajo novembrske račune za električno energijo glede na oktober podvojene, potrojene … Nekatere kmetije s sončnimi elektrarnami pa so prejele celo šestkratni znesek glede na oktober. In tistih par falotov in eno dekle očitajo ministru za energijo politično vmešavanje v njihovo neodvisnost.

Naloga ministra za energijo pa je, da pod čim boljšimi pogoji zagotovi energijo (na splošno, ne glede na vir) narodu, državi in njenemu prebivalstvu, gospodarstvu in tudi kmetijstvu kot osnovnemu gradniku prehranske suverenosti države.

In če ne drezamo v pogoltnost elektroenergetikov, katerih problem je, kako na legalen način zapraviti viške denarja, si morda lahko vsaj hrano skuhamo in vodo segrejemo z drvmi, sečnimi ostanki, ostanki predelave lesa, torej z obnovljivim virom energije. Žal pa se nam dogaja, da drva izdelujemo iz vse kakovostnejšega lesa in da imamo vse manj ostankov iz lesne predelave, ker je ta v vse večji krizi. Glede na stanje na trgu z okroglim lesom pa tudi med lastniki gozdov ni ravno pretiranega navdušenja nad sečnjo. Posledično je tudi sečnih ostankov vse manj. Hvala bogu, so bili naši predniki mojstri v gradnji vsakovrstnih kozolcev, pod katerimi lahko danes namesto pšenice in sena sušimo drva. Drva naj bi bila pridobljena predvsem iz negovalnih in sanacijskih del v gozdovih. Torej predvsem po ujmah. Država naj bi letos sofinancirala ukrepe obnove, nege in varstva ter sanacije gozdov, ki jih prizadenejo naravne ujme. A delež sofinanciranja naj bi bil odvisen od poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov. In kje je tu gospodarska funkcija? Les naj bi bil naša strateška surovina in drva obnovljiv in cenovno najdostopnejši vir energije.

Fotografija: Marinka Marinčič Jevnikar