Cene gozdnih lesnih sortimentov

Trenutni gospodarski kazalniki kažejo nekoliko pozitivno ekonomsko oceno podjetij, čeprav so še vedno na nizki ravni. Tudi ocena gradbeništva je prvič po mesecih nekoliko bolj pozitivna, a glede na nedavne podatke evropski združenj za celulozo, papir, les in gozdarstvo evropska lesna industrija trenutno doživlja dokaj skromno rast v različnih sektorjih. Temu primerno so cene tako žaganega kot okroglega lesa glede na pretekli mesec praktično nespremenjene in za enkrat stabilne.

Že tradicionalno ima lesnopredelovalna industrija, predvsem pa žagarski obrati, avgusta letne dopuste. Temu primerno se tudi trg hlodovine že julija praktično umiri. Sicer pa je v poletnem času tudi sečnja bolj kot ne v mirovanju. Razen v primeru iglavcev in pa sanitarnih sečenj. Cene hlodovine tako v avgustu ostajajo nespremenjene, za malenkost so se dvignile le cene drv za domačo kurjavo. Podobno je tudi na sosednjih trgih hlodovine, žaganega lesa in lesa za industrijsko predelavo. Sicer pa se je svetovna trgovinska krajina z lesom zaradi geopolitičnih napetosti in motenj v trgovini temeljito spremenila in se še spreminja. Da bi se posamezne države spopadle s težavami v gozdarskem in lesnopredelovalnem sektorju ter njunih trgovinskih tokovih, se posvečajo predvsem lastni surovini, lastni predelavi in lastni porabi. Mnoge razvijajo lastno celovito industrijsko strategijo in vlagajo sredstva v domačo proizvodnjo – tako gozdarsko kot lesarsko, razvijajo strokovno znanje, podpirajo domača podjetja pri preoblikovanju in ponovnem vlaganju ter pomagajo industrijam, da se preusmerijo na nove trge, če domač ni dovolj rastoč. Predvsem pa vsi iščejo zanesljive trgovinske partnerje po vsem svetu.

Kaj se dogaja v Evropi

Evropska lesna industrija trenutno doživlja skromno rast. Evropska zveza proizvajalcev lesnih plošč (EPF) je poročala o skromni rasti proizvodnje za 1,9 % v letu 2024 in pričakuje nadaljnjo rast v letu 2025. Po podatkih Bioenergy Europe naj bi se proizvodnja lesnih peletov v letu 2025 prav tako povečala za 6,5 % (peleti s certifikatom ENplus). Prav tako se poroča, da sta izvoz žaganega lesa in proizvodnja v naraščajočem trendu. Kljub tem pozitivnim kazalnikom pa so trenutne tržne razmere, vključno z naraščajočimi stroški surovin, oslabljenim povpraševanjem, presežnimi zmogljivostmi in zaskrbljenostjo glede predpisov EU, zahtevne, napovedi pa precej zamegljene.

V začetku julija 2025 je 18 od 27 držav EU) poslalo pismo Evropski komisiji, v katerem pozivajo k poenostavitvam Uredbe EU o krčenju gozdov (EUDR).  Njena stroga skrbnost, vključno s sledljivostjo lesa, po njihovem nepravično obremenjuje dobavitelje z nizkim tveganjem in bi lahko proizvajalce izrinila iz EU. Zahtevajo izjeme za države z nizkim tveganjem in nadaljnji odlog za ohranitev konkurenčnosti. Evropski parlament je pred kratkim nasprotoval tudi sistemu primerjalnih analiz EUDR, ki je bil objavljen maja 2025. Kritiki, ki jih vodi Evropska ljudska stranka (EPP), zagovarjajo dodajanje nove kategorije “brez tveganja”, saj trdijo, da sedanji model netočno odraža dinamiko rabe zemljišč v resničnem svetu in nalaga nepravična bremena državam s stabilnimi ali rastočimi gozdovi.

Evropska komisija je uradno uvedla začasno protidampinško dajatev v višini 62,4 % na uvoz kitajskega vezanega lesa od 10. junija 2025. Po pritožbi Konzorcija za vezane plošče mehkega lesa (SPC) pa je komisija napovedala še preiskavo brazilskega vezanega lesa iz mehkega lesa. Predstavniki komisije so že pričeli spremljati uvoz iz Brazilije. Od maja in junija pa so ti začeli obiskovati tudi tovarne brazilskih proizvajalcev vezanega lesa. Rezultati preiskav se pričakuje do oktobra 2025.

Nedavna študija modeliranja Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA) je pokazala, da se lahko tudi pod strogim varstvom sečnja lesa v celotni EU do leta 2030 poveča za do 20 odstotkov. Scenarij, ki enakomerno porazdeli zaščitena območja med državami članicami, bi lahko s skrbnim načrtovanjem omogočil 24-odstotno povečanje sečnje.

Nedavno poročilo Evropskega gozdarskega inštituta (EFI) je poudarilo potrebo po boljši usklajenosti politik, medsektorskem usklajevanju, ciljno usmerjeni podpori finančnim inovacijam in celostnem političnem pristopu, usklajenem s širšimi cilji biogospodarstva in krožnega gospodarstva EU. Poročilo tudi navaja, da politično okolje EU za lesno industrijo ostaja razdrobljeno in vključuje več okvirov in nasprotujočih si ciljev.

Evropski gozdarski in lesnopredelovalni sektor postajata znotraj evropskega gospodarstva dejansko vse močnejša. Čeprav ima EU le 5 % svetovnih gozdov, vsako leto proizvede 20 % svetovnega okroglega lesa. Evropa se v zadnjem desetletju iz neto uvoznice spreminja v neto izvoznico okroglega lesa in drv za kurjavo. Leta 2023 je zabeležila neto trgovinski presežek v višini 15,4 milijona kubičnih metrov lesa. EU je leta 2024 bila drugi največji izvoznik hlodov in žaganega lesa iglavcev na Kitajsko.

Kljub nepredvidljivim trgovinskim tokovom, povečanemu izvozu in nedavni krizi v gradbeništvu pa v Evropi narašča tudi domače povpraševanje po lesu, ki ga spodbuja prehod na t.i. nizkoogljično, krožno gospodarstvo. Temu primerno se po vsej Evropi industrija močno posodablja (tako kot drugod po svetu). K temu močno pripomorejo tudi evropski vlagatelji, ki so se zaradi geopolitičnih in trgovinskih tveganj bolj osredotočili na domače priložnosti. In ena od teh priložnosti sta vsekakor gozdarstvo in lesarstvo. Kljub temu predvidenemu večjemu povpraševanju po lesu pa evropski gozdovi ostajajo premalo izkoriščeni. Leta 2022 je bilo posekanih le 66 % neto letnega prirastka lesa. Velik del neizkoriščenega potenciala leži v zasebnih gozdovih, ki predstavljajo 60 % gozdnih posesti. Od približno 16 milijonov zasebnih lastnikov pa jih kar dve tretjini poseduje po manj kot tri hektarje, kar predstavlja veliko oviro za učinkovito gozdarsko dejavnost.

Varstvo podnebja zahteva aktivno gozdarstvo

Gozdovi naj bi bili ključni v boju proti globalnemu segrevanju. Mnogi iz tega sklepajo, da bi morali gozdove pustiti čim bolj nedotaknjene. Vendar pa na spletnem portalu forstpraxis.de (skupna spletna platforma gozdarskih revij AFZ-DerWald, Forst&Technik, Deutscher Waldbesitzer in forstarchiv) meni drugače. Nedavno so zapisali, da je Nemško združenje za domačo, ogrevalno in kuhinjsko tehnologijo (HKI) zbralo znanstvena dejstva, ki kažejo, da varstvo podnebja ne ogroža raba gozdov, temveč njihovo pomanjkanje. Nedavna študija Univerze uporabnih znanosti Weihenstephan-Triesdorf je z uporabo različnih scenarijev pokazala, kako lahko nemški gozdovi do leta 2050 in do leta 2100 največ prispevajo k varstvu podnebja. Znanstvene analize kažejo, da zlasti v državah z visoko gostoto gozdov, kot sta Nemčija in Avstrija, zmogljivost shranjevanja CO₂ v gozdovih dosega svoje naravne meje. V gozdarski praksi to pomeni, da so številni sestoji prestari, nestabilni in ranljivi za škodljivce ali škodo zaradi neurij. Ciljno zmanjševanje zalog z načrtovano sečnjo v kombinaciji s preusmerjanjem v podnebno stabilne mešane gozdove po njihovem ni poseg v naravo, temveč predpogoj za njeno dolgoročno stabilnost. Le na ta način se lahko gozd ohrani kot ponor ogljika in je lahko stabilen kot ekološki sistem. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da so zreli gozdovi samodejno boljši varovalci podnebja, najvišjo zmogljivost vezave CO₂ dosegajo drevesa srednje starosti – stara približno med 20 in 60 let. Mladi sestoji absorbirajo bistveno več ogljika iz ozračja kot zreli, že nasičeni gozdni sestoji.

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi se ne konča z gozdom, ampak zajema tudi nadaljnjo rabo. Les, posekan med gospodarjenjem z gozdovi, običajno prehaja skozi jasen postopek sortiranja: približno 80 odstotkov visokokakovostnega mehkega lesa se lahko uporabi za gradbeni in konstrukcijski les, medtem ko je pri trdem lesu, kot sta bukev in hrast, delež približno 40 odstotkov za pohištvo, parket in druge izdelke. Les, ki ni primeren za uporabo kot material, od sečnih ostankov, ostankov redčenja, ostankov na žagah in ostali predelovalni industriji pa naj bi se uporabil za proizvodnjo energije kot drva, lesni sekanci ali peleti. Uporaba materiala in energije torej nista konkurenčni, temveč tvorita skupno vrednostno verigo, v kateri se noben del surovine ne izgubi. Ob tem pa je mogoče nadomestiti precej fosilne energije. Poleg tega naj bi se v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi približno 10 do 15 odstotkov ostankov lesa namerno pustilo v gozdu. To spodbuja nastajanje humusa in biotsko raznovrstnost. Druga zmotna predpostavka je predpostavka, da kurjenje lesa ustvarja tako imenovani “ogljični dolg”, ki se izravna šele desetletja pozneje. Vendar ta argument drži le, če gozd obravnavamo kot eno samo območje. V praksi je trajnostno gozdarstvo rotacijski sistem: medtem ko se na enem območju seče les, na drugih že rastejo mlada drevesa. CO₂, ki se sprosti med porabo energije, se je že zdavnaj vrnil v regenerirajoči se gozd. Vpliv na podnebje se tako pojavi sočasno, ne s časovnim zamikom – ogljični dolg se ne ustvari in naravna funkcija gozda za ponor ogljika je še vedno zagotovljena. Kot pravijo v HKI je vsakršna uporaba lesa podporni steber pri zmanjševanju posledic podnebnih sprememb in ob tem izpostavljajo: »Tisti, ki se danes odpovedujejo uporabi in vzdrževanju gozdov, jim odvzamejo njihovo dinamiko in tvegajo, da bodo ponor CO₂ spremenili v vir. Trajnostno gospodarjenje, ciljno usmerjena uporaba lesa za materiale in energijo niso protimodeli varstva podnebja, temveč podporni stebri za zdrave in stabilne gozdove.«