Na Kočevskem je znanih veliko kraških jam, veliko je tudi takšnih, ki še niso odkrite. Zaradi tega je to območje pripisano na seznam kraških dežel. Zagotovo najbolj poznane med vsemi so Željnske jame, imenovane tudi Ciganske jame, saj so v njih svoj čas prebivali ti ljudje. Sistem jam se prične v velikim naravnim mostom, pod katerim ležijo ostanki arheoloških izkopavanj. Izkopanine, najdene med izkopavanjem med leti 1963 in 1976, pričajo o prisotnosti različnih živalskih vrst: od alpskega svizca, severnega jelena, volka, kune, bobra, jelena do rjavega medveda. Najlepši del jam je kapniška dvorana, na koncu jam, ki danes še ni dostopna. Rudniški potok je namreč iz nekdanje separacije prinesel ogromne količine premogovnega prahu. Ta nesnega je pregnala tudi živalski svet v jami, čeprav so jamarji tam našli kakšnega netopirja, pajke, kobilice, žabe, pa tudi zunanje ptice, ki se v jame zatečejo pred slabim vremenom. Jamski rov je večkrat prekinjen, zato se zdi, kot da je vse skupaj kompleks večjega števila jam. Ponekod se je nad jamami vdrl strop, na teh delih so nastale odprtine, ki jim jamarji pravijo naravni most ali okno. Sistem Željnskih jam je skozi čas služil tudi za druge namene, med drugim za obrambne, v času turških upadov, med drugo svetovno vojno so se v njej skrivali domačini. Tudi med osamosvojitvijo so za nekaj dni varnost v jamah poiskali okoličani. Skratka, gre za res zelo zanimivo darilo narave, ki si ga želi lokalna skupnost z etapno prenovo pod strokovnim nadzorom vključiti v širšo ponudbo Kočevske. »Čeprav so jame v lasti države, bo občina naredila korak pred njo in tako omogočila dostop v jame tudi tistim, ki želijo Kočevsko spoznati v vsej njeni razsežnosti,« je o delih, ki trenutno potekajo na lokaciji Željnskih jam in bodo zaključena sredi jeseni, dejal kočevski podžupan Gregor Košir. Sicer so Željnske jame od leta 1998 na seznamu najpomembnejših naravnih dediščin Slovenije in razglašene za naravni spomenik.

Milan Glavonjić