Revirji so povezani v Krajevne enote, te pa v Območne enote, ki skupaj tvorijo Centralno enoto ZGS. Večino dela opravi revirni gozdar na terenu – v gozdu, nekaj pa v pisarni, ali ob t.i delu od doma – še posebej v teh dneh, ko smo vsi pod stresom epidemije COVID-19. Revirni gozdar mora imeti dober smisel za komuniciranje z ljudmi, še posebej z lastniki gozdov, biti mora kreativen, samoiniciativen in sposoben organizator dela, predvsem pa motiviran in inovativen. Eden takih je tudi Joško Prah revirni gozdar KE Radeče s katerim smo se pogovorili o njegovem delu v času epidemije COVID-19.

»Namesto gozdarskega kladiva je v tem času priporočljiv kramp in sajenje gozdnih sadik,« pravi Jože Prah.

»Delo v tem stresnem obdobju, ko se soočamo s povsem novim (verjamemo, da začasnim) obnašanjem in komunikacijo z lastniki gozdov, je tudi za revirne gozdarje poseben izziv,« pravi Joško in dodaja: »Na podeželju še obstaja vedenje, kako je bilo ob španski gripi, ki je ‘hudičevo’ kosila v letih 1918-19. Znajo povedati, od pripovedovanj svojih dedov, da so bili primeri, ko so živi in mrtvi ležali skupaj, saj niso mogli hitro pokopavati umrlih, kaj še le povedati sosedom. Danes je komunikacija na podeželju bistveno drugačna. Praktično ni več kmetije, kjer ni interneta, kjer ni mobilnega telefona. Danes si lahko revirni gozdarji močno pomagamo z drugačnimi komunikacijskimi prijemi. Vsak revirni gozdar v svojem revirju pozna vse hiše, domačije in tudi ljudi, ki ne znajo, ne zmorejo ali nočejo komunicirati po telefonu, kaj še le po internetu. Zato je tudi danes naloga revirnega gozdarja, da obišče te ljudi. Javno življenje na vasi se ne more povsem ustaviti ! Tudi v času epidemije v gozdu, kot na kmetiji,  potekajo nujna dela.«

Nekdaj so se lastniki gozdov ob nedeljah popoldne sprehodili po svojem gozdu in ob tem ocenjevali kaj njihov gozd potrebuje.

Še večja vloga gozdarja

»ZGS v času epidemije bolezni COVID-19 posluje v skladu z veljavno zakonodajo, usmeritvami vlade Republike Slovenije in medicinske stroke. Revirni gozdarji lastnikom gozdov v tem času odsvetujemo redno sečnjo, toplo pa priporočamo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje, ki poteka tudi v času epidemije, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove in njihove lastnike. Sedaj je tudi prilika, da se bolj posvetimo negi gozda. Danes ko ob nedeljah ne moremo k maši, lahko zavijemo na sprehod v gozd, tako kot so se nekoč lastniki gozdov ob nedeljah popoldne sprehodili po svojem gozdu in ob tem ocenjevali in modrovali koliko nege mladja, gošče, letvenjaka, ipd. potrebuje. Tudi danes smo revirni gozdarji v tem delu še kako pripravljeni svetovati lastnikom gozdov. Več časa lahko posvetimo izdelavi detajlnih gozdnogojitvenih načrtov. Zdaj je tudi čas za trasiranje gozdnih vlak in načrtnemu, strateškemu pogledu na sečnjo in spravilo lesa iz gozda. Pred nami so razpisi PRP za gozdno infrastrukturo in stroje. Ustavlja se prodaja gozdnih lesnih sortimentov. Nedvomno bo potrebno razmisliti, kako se morajo lastniki gozdov v bodoče organizirati za prodajo lesa in drugih dobrin gozdnega prostora. Skoraj skozi vsak revir so speljane tematske in druge poti. Zazrimo se v njihovo vrednost in ocenimo njihovo vzdrževanost. In ne pozabimo, na dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so še kako povezane z gozdom in gozdnim prostorom.«

Zdaj je tudi čas za trasiranje gozdnih vlak in prometnic ter načrtnemu, strateškemu pogledu na sečnjo in spravilo lesa iz gozda.

Zadihajmo s podeželjem

»Danes je situacija resna, in lastniki gozda ter podeželani, ki dobro poznajo vrednosti gozdnega prostora in se znajo poistovetiti z drevesi, gozdom… so dobri. Verjamem, da bodo  zdržali in pomagali slovenski samooskrbnosti in ponovni iskrivosti slovenskega podeželja. Gozdarji  pa si lahko vzamemo več časa za načrtno komunikacijo z gozdom in gozdnim prostorom, pregledamo številne načrte, ki govore o razvoju določene krajine in lokalne skupnosti, ter jih kot usklajene presečne cilje, poistovetimo z gozdarskimi  in lovskimi načrti v gozdnogojitvenih načrtih, ki so katekizem našega delovanja. Zagotovo gozdarji iz ZGS želimo na podeželju najti nov stik z lastniki gozdov in ostalo javnostjo. Vemo, da se morajo državne inštitucije, državne službe približati oz. zadihati skupaj s podeželani. Le tako bomo našli skupni jezik za reševanje problemov, za uspešno nadgrajevanje znanja lastnika gozda in vseh uporabnikov gozdnega prostora.«

Zadnjih 6 let slovenske gozdove vsako leto prizadane vsaj ena naravna ujma – čas je da se posvetimo njihovi obnovi.

Državne inštitucije in državne službe se morajo približati oz. zadihati skupaj s podeželani.

Fotografije: Jože Prah