Na skupni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za gospodarstvo pri DZ so obravnavali nezadostno izkoriščanje razvojnih priložnosti lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. Na sejo so bili vabljeni pristojni ministri, državni uradniki in predstavniki lesnopredelovalne industrije ter tudi državnega podjetja SiDG, Zavoda za gozdove, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Slovenskega lesnega združenja Sloles in ostali predstavniki lesne in gozdarske stroke. Ker imamo v Sloveniji 80 % gozdov v zasebni lasti, pa je nerazumno, da na sejo niso bili povabljeni predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Postavlja se osnovno vprašanje, ali Slovenija sploh ima strategijo, kako doma na konkurenčen način predelati večje količine lesa iz naših gozdov. Glede na znanja strokovnjakov s tega področja in glede na to, da imamo cenejšo delovno silo kot v sosednji Avstriji, surovino pa praktično na pragu predelovalnih obratov, je nerazumno, da se zajetne količine hlodovine izvozi na Bližnji vzhod, Kitajsko in še posebej velike količine v Avstrijo. Les je naša najpomembnejša strateška in trajnostna surovina, ki pa je zaenkrat v celoti ne zmoremo izkoristiti. Direktorat za lesarstvo je sicer pripravil študijo Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja, ki predstavlja izhodišča za pripravo strategije v luči finančne perspektive 2021–2017. Žal pa je delovna skupina, ki spremlja uresničitev akcijskega načrta Les je lep, ki se je iztekel konec leta 2020 in bi moral biti sprejet že nov dokument za naslednje programsko obdobje, sila neaktivna. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bomo ponovno ostali zgolj pri študijah in lepih besedah.

Na seji so podali predloge Vladi RS, in sicer, da se v roku enega leta novelira akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti naše gozdne lesne verige do leta 2030, da se v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost zagotovi finančne vire za gradnjo infrastrukture splošnega družbenega pomena (vrtcev, šol, domov za starejše občane ipd.) in za gradnjo objektov v zasebnem sektorju tako, da se omogoči čim večja uporaba lesa. Finančno naj se podpre projekte lesarskega sektorja, ki jih izvaja Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada naj prek organov upravljanja v družbi SiDG spremlja realizacijo poslovanja ter vzpostavitve štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa. Za povečanje rabe lesa v okviru zelenega javnega naročanja (javne stavbe, stavbno pohištvo, protihrupne ograje), Sklada za podnebne spremembe in EKO sklada ter davčno politiko za spodbujanje uporabe materialov, ki znižujejo emisije toplogrednih plinov, naj se uvede dodatne ukrepe.